Miha Mazzini: Diktatura povprečnosti

Ker človek vaših let pač pričakuje in potrebuje širša duhovna obzorja, se takoj poslovite in odidete domov. Večer raje preživite v pogovoru, ki vam ponuja globlje vsebine, na primer z monstero, lončnico, ki ste jo včeraj presadili in ji poganja že peti list.

Odgovor v izmišljenem dogodku ni naključno izbran. Podlaga mu je resnična izpoved naše evropske poslanke Romane Tomc (vir), ki je glasbo ansambla Modrijani označila za najvišji, zaključni stadij slovenskega ustvarjanja.

Gospa predstavlja Slovenijo v svetu

Kriki, ki ste jih v daljavi slišali ob branju izpovedi Romane Tomc, so bili samomori njenih učiteljic slovenščine. Skozi vsa ta leta ji niso predstavile ničesar vabljivejšega od Modrijanov, čeprav so imele na voljo največje zaklade svetovne ustvarjalnosti. Gre za velik poraz slovenskega šolstva.

Mnenja Miha Mazzini: Bruha se mi od naših in vaših

Kar sem spoznal tujih diplomatov, so večinoma izjemno kultivirani in razgledani ljudje. Upam, da Romana Tomc prevaja Modrijane kot "wise men" in potem njeni sogovorniki pomislijo na Žižka, recimo, in ne kot "wise guys", kar pomeni nekaj drugega, s čimer se Slovenija v resnici še bolj ponaša.

Minister Počivalšek

Kar nas privede do Zdravka Počivalška, večnega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Idealen je za to razmišljanje, saj je človek za vse čase in vse vlade, za "naše" in "vaše", in me torej ne morete obtoževati pristranskosti.

Osebno ga nikoli nisem srečal, posredno pa vsakič, ko sem se kot predstavnik avtorske organizacije boril za male avtorske pravice (tako imenovani "praznjaki"). Njegovi sodelavci so pač povedali, da je to, o čemer razpravljamo, nekaj, kar je za ministra povsem zunaj dosega dojemanja. Človek krampa in lopate je, zidov in fizisa, ne duha in ustvarjalnosti.

Kar ni težava, če bi bil zadolžen za tovrstne stvari. A ljudstvo in oblast sta mu v roke izročila čisto nekaj drugega.

Težava številka 1: gospodarstvo

Beremo: slovensko gospodarstvo je polkolonialno, z nizko dodano vrednostjo in produktivnostjo in tako dalje. Fizis in zid gresta samo do določene meje, potem je treba vključiti ustvarjalnost, torej kreativne industrije (kako ne maram tega izraza!).

Test številka 1: vdihnite, izdihnite, umirite se in približno minuto opazujte spodnjo fotografijo:

Menite, da je človek, ki je na ta izdelek ponosen – "Če to ni dosežek, ne vem, kaj je!" –, sposoben povesti gospodarstvo iz sedanjega stanja v prihodnost, ki seveda vključuje visoko tehnologijo in kreativne industrije?

Težava številka 2: turizem

Slovenska narava ima veliko lepot na zelo majhni kvadraturi. Torej je zelo občutljiva na število turistov in strokovnjaki se strinjajo, da nismo primerni za množični turizem. Zato so v predvirusnih časih stalno razpravljali o elitnem turizmu, sprejemali načrte, kako ga spraviti na najvišjo mogočo raven – obenem pa za turistično inovacijo leta nagrajevali razne alkoholne fontane, ta shajališča in stranišča množičnega turizma.

Test številka 2: vdihnite, izdihnite, umirite se in približno minuto opazujte spodnjo fotografijo:

Menite, da je človek, ki je s takim izdelkom izjemno zadovoljen in bi ga turistu torej ponudil kot vrhunec naše zmogljivosti, sposoben turizem povesti na elitno raven?

Stresanje modrosti

Vrnimo se k Romani Tomc, ki o umetnosti ne ve ničesar. Nekako instinktivno sluti, da onkraj njenega obzorja obstaja nekaj temnega in "zamorjenega", a se temu raje izogne. Prav tako Počivalšek nekaj sluti zunaj zidov in lopate, nekakšne parazitske lenuhe, ki se mu gabijo.

Mnenja Miha Mazzini: Sodobna družba prezira njej koristno delo

Kljub popolnemu neznanju ju ni sram soliti pameti in stresati "modrosti". Temu se strokovno reče Dunning-Krugerjev učinek, ki pravi: manj ko o nečem veste, bolj suvereno o tem področju razpravljate.

Na tem učinku temelji večina vsebine na internetu.

Sodobni časi

V današnji dobi je varčevanje srečalo narcisizem in združila sta se v stabilne genije vsega po vrsti.

Njega dni je vladar moral najeti svetovalce za vsa področja, ki jih ne pozna. Kar je seveda pomenilo zelo veliko svetovalcev. Predsednik Donald Trump ne potrebuje niti enega, saj se na vse spozna sam.

Za stik z realnostjo potrebujete ogledalo. Danes je ogledalo postalo internet, torej ljudski glas, kar je po definiciji najmanjši mogoči skupni imenovalec.

Volitve

Ko sem lani analiziral pohvalne komentarje predsedniku Borutu Pahorju, jih večina poudari, da ga ima rada, "ker je tak, kot sem jaz". Ko povprečnost postane zgled, zgledi postanejo banalni in s tem škodljivi. V narcisizmu je pa človek tako ali tako zgled samemu sebi.

Mnenja Neskončne počitnice Boruta Pahorja

Tako smo prišli do velikega paradoksa sodobne družbe: Če torej povprečni volijo povprečne, kako lahko od njih potem pričakujejo nadpovprečne rezultate?