Torek, 20. 10. 2026, 4.00
4 hours, 26 minutes
Igor Omerza: Stasi komisarka Marta Kos
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,76
Siolov kolumnist Igor Omerza
V izbruhu jeze zaradi visoke "evropske" denarne kazni, ki mu je bila naložena 5. decembra 2025, je najbogatejši zemljan Elon Musk člane Evropske komisije na X ozmerjal s "Stasi komisarji". In tukaj ima Musk absolutno prav, vsaj v enem primeru, žal v slovenskem. Komisarka Marta Kos je bila namreč konfidentka (vir in pozneje sodelavka) jugoslovanske tajne politične policije, uradno imenovane Služba državne varnosti – SDV (srbsko SDB, ponarodelo pa Udba), Stasi pa je bil naziv za vzhodnonemško tajno politično policijo. No, Elon Musk na X to svetovno znano in zločinsko ime uporablja kot splošni pojem za vse tajne politične policije! Tako je Musk nevede zadel žebljico na glavico, vsaj za Marto Kos, ko je pljuval po "Stasi komisarjih", saj je bila ona dejansko/dokumentirano vpeta v tajno komunistično policijo Jugoslavije, ki je bila po svojih načelih in metodah dvojček Stasija.
Toda Marta Kos to vztrajno zanika, citiram: "Nikoli nisem bila članica Službe državne varnosti … Nikoli nisem bila sodelavka ali informatorka jugoslovanske tajne službe … Nikoli nisem bila informatorka niti nisem delala za jugoslovansko tajno službo … Toda še enkrat: nikoli nisem bila sodelavka tajne službe … Nikoli nisem bila sodelavka SDB … Nikoli nisem bila informatorka ali sodelavka tajne službe v nekdanji Jugoslaviji."
To so besede Marte Kos, izrečene na dveh zaslišanjih za položaj evropske komisarke pred slovenskimi in evropskimi parlamentarci (september in november 2024). Gre za debelo, nesramno, odločno in tudi pogumno laganje Marte Kos, ki je bila najmanj od leta 1987 (morda že prej) konfidentka jugoslovanske tajne politične policije, uradno Službe državne varnosti (SDV, SDB v srbščini), neuradno, pogovorno, udomačeno in ponarodelo poimenovane Udba.
"Gre za debelo, nesramno, odločno in tudi pogumno laganje Marte Kos."
Marta Kos je bila sicer navezana na Center SDV Slovenj Gradec, po njegovi ukinitvi marca 1990 pa na Center SDV Maribor. No, vseskozi jo je držal na zvezi isti udbaš Stojan Celin ter na temelju njenih ustnih in pisnih poročanj sestavljal poročila, ki so vsa romala v ljubljansko Slavijo, kjer je bil sedež slovenske Udbe. Naša Udba pa je po potrebi ali po zahtevah Pravil službe SDV o določenih zadevah obveščala zvezno SDV/SDB (Udbo) v Beogradu.
Najmanj, kar so "naši" morali sporočiti zvezni Udbi, je to, da Marta Kos odhaja v tujino, in Zdravko Mustač, takratni šef jugo Udbe, je moral dati dovoljenje za ta premik. Zakaj? Zato, ker so v Beogradu, kjer so imeli celoten pregled nad delovanjem naše tajne politične policije, morali oceniti, ali jo je primerno ohraniti kot "tujo" konfidentko oz. ali ne obstaja kakšna nevarnost kompromitacije jugoslovanske države v tujini. Ker imamo v našem državnem arhivu ohranjeno tudi tajno poročanje Kosove iz Kölna, je jasno, da je Hrvat Mustač odobril, da lahko Marta Kos v tujini nadaljuje svoje ovaduštvo.
Mimogrede, omenjeni Zdravko Mustač gnije v dosmrtnem zaporu, ker je bil nanj obsojen v Münchnu (avgusta 2016) zaradi organiziranja umora hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića (28. julija 1983) v bavarskem kraju Wolfratshausen. Hm, Slovenec Silvo Gorenc, svojčas šef zvezne Udbe (1972–1974), je varen pred pregonom zaradi sodelovanja pri ugrabitvi in umoru hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca (julij 1972, umorjen verjetno v Ljubljani), saj je pri nas ta umor že zastaral! Gorenc si noče niti olajšati vesti in povedati, kje ležijo Stjepanove kosti, da bi jih lahko svojci dostojno pokopali v družinski grob na skupnem pokopališču dveh sosednjih krajev Gorice in Sovićev v Herceg-Bosni. Več, veliko več o tem si lahko zainteresirani bralec ali bralka prebere v moji knjigi Kliči U za umor (tu U pomeni Udbo!).
Vračam se h Kosovi. Na udba.net, uradno v Centralni aktivni evidenci (CAE) za leto 1987, se pojavi Marta pod šifro registriranega vira/"virovke" Udbe. Ker nimam te evidence za prejšnja leta in tudi nobenega tajnega dokumenta o njej pred letom 1987, ni jasno, ali je ovaduštvo začela že pred tem letom. Celo za leto 1987 nisem našel nobenega takega operativnega udbaškega dokumenta. Ohranjena tajna dokumentacija o njej se začne šele z letom 1988. To je posledica kolosalnega uničenja slovenske udbovske arhivske dokumentacije, ki sta jo marca in aprila 1990 ukazala šef slovenske Udbe Ivan Eržen in naš notranji minister Tomaž Ertl. Jasno je, da tega kulturnega genocida nista storila na lastno pest in da sta tu dobila politično direktivo, najverjetneje od Milana Kučana. Tako sklepam na podlagi dejstva, da so prav leta, ko je bil Kučan politični šef slovenske tajne politične policije, tisto obdobje, v katerem je bilo uničevanje udbovskih papirjev najbolj temeljito.
Marti Kos je še uspelo z laganjem septembra in novembra 2024 v Ljubljani in Bruslju, saj je bila takrat znana samo njena šifra vira z udba.net oz. CAE. Poleg tega je Bojan Požar objavil, da je bil njena udbovska zveza tajni politični policaj Stojan Celin. Ona je parlamentarcem preprosto dejala, da je na spisku/spiskih, a da ne ve, zakaj, in da pač nikoli ni delala za tajno policijo. Na izrecno vprašanje poslanca Žana Mahniča, ali pozna Stojana Celina, pa sploh ni odgovorila! Dobro, preživela je zasliševanja in postala komisarka za širitev Evropske unije.
No, njeno laganje v letu 2024, še posebej ker sem iz svojih raziskovanj vedel, da je bil Stojan Celin uslužbenec Centra SDV Slovenj Gradec in pozneje Centra SDV Maribor, me je napeljalo, da sem začel podrobneje naročati in raziskovati ohranjeno dokumentacijo slovenjgraške in mariborske Udbe. Tako sem najprej v dokumentaciji CSDV Slovenj Gradec, ki sem jo videl in fotografiral že pred leti, opazil vir s kodnim imenom Tara. Dokument je sestavil, trikrat lahko ugibate, seveda, z njene strani zamolčani tajni politični policaj Stojan Celin! Takrat, pred leti, nisem vedel, kdo je Tara, zdaj pa, ko sem vedel, da je Marta kandidirala in bila sprejeta na Radio Deutsche Welle, in ker je ta dokument govoril o zaposlitvi Tare na tem radiu, se mi je posvetilo, da je Tara v resnici Marta Kos!
Kakorkoli, dokumenti o viru Tari in pozneje sodelavki Blanki so se kopičili, tako da sem letos v knjigi Komisarka s podnaslovom Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne politične policije iz našega državnega arhiva (poleg enega že znanega) objavil deset novih dokumentov o udbovanju Marte Kos alias Tare Blanke! Morda se bo našel še kakšen, a že to je več kot dovolj! Glede na to, da je uničena večina dokumentov naše tajne policije in celo največ za obdobje, ko je bila Marta konfidentka Udbe, jih je moralo biti najmanj desetkrat več. O tem bi lahko več povedala/povedali, prvič, sama Marta Kos (pa ne bo), drugič, tisti v Sloveniji, ki so poslušali ali sprejemali njena poročanja in jo inštruirali (Stojan Celin in gotovo še kdo), tretjič, tisti, ki so jih pošiljali v Ljubljano (šef slovenjgraške Udbe Slavko Vrčkovnik in šef mariborske Udbe Janez Bezjak), četrtič, pozorni udbovski bralci njenega poročanja v Ljubljani (Nikola Prokšelj, Jože Žabkar, Miro Kolenko in gotovo še kdo) in, petič, tisti v Beogradu (bog si ga vedi kdo!). Upajmo samo, da ni kaj iz Beograda "ušlo" v Moskvo!
Moja knjiga je doživela zaroto molka na RTV SLO, POP TV, v Delu, Dnevniku (pri vseh samo nekaj bežnih omemb), čeprav je šlo za laganje kandidatke za evropsko komisarko pred parlamentarci (v ZDA bi šla v zapor). No, moram se popraviti: v Delu nekaj malega več, a seveda je šlo za nekritično branjenje Kosove! Poglejmo!
V Sobotni prilogi (9. maja 2026) je Marta Kos v intervjuju dejala: "Knjigo sem videla, nisem je prebrala in ponovno zavračam navedbe, ki so tam." Hm, zavrača nekaj, česar ni brala. Tudi novinar Novica Mihajlović je očitno ni bral, saj bi jo lahko potem kaj dodatno vprašal, npr. zakaj zavrača dokumentirane navedbe iz javnega arhiva!
Pomanjkljiv, in pravzaprav smešen, je tam (v Sobotni) objavljeni Martin življenjepis. Kölnski Radio DW, kjer je udbovala, ni omenjen. Smešna in nevredna resnega časopisa pa je navedba, da se njeni kolegi študenti na FSPN čudijo, kako ji je ob pletenju (!?) in študiju "ostalo še kaj časa za delo za Udbo". Haha, težka uganka? Rešitev je v moji knjigi Komisarka!
Sobotna se moti tudi glede Slovenj Gradca. Bila je Ravenčanka, a je udbovala za slovenjgraško, pozneje mariborsko Udbo. Če bi na Delu, ki se v glavi časopisa baha z domislico "Vedeti več pomeni imeti moč", brali knjigo Komisarka, bi vse to vedeli, tudi to, da jo je vseskozi držal na zvezi udbaš Stojan Celin, najprej kot vir Taro in nato kot sodelavko Blanko. Ne drži? Drži!!!
Na Delu (in tudi Marta Kos) se lahko postavijo na glavo, a enajstih v arhivu dostopnih udbaških dokumentov o Martinem udbovanju (objavljenih v knjigi Komisarka) ne morejo, kot bi rekel velemorilec Stalin, izsekati niti s sekiro. Ker sem javno razkril njeno udbovanje, sem Marto (Taro Blanko) odrešil možnosti izsiljevanja. Na temelju nečesa, kar je javno, se ne da izsiljevati, nerodno je le, da ona še vedno ne prizna in se možnost izsiljevanja, sicer v manjši meri, tako nadaljuje!
Hudo je tudi, da je Marta Kos na zaslišanju v Evropskem parlamentu ob zanikanju sodelovanja z Udbo, o tem jo je vprašal tudi poslanec iz Bolgarije Ilhan Kyuchyuk, dejala: "Gre za mojo integriteto in vesela sem, da ste postavili to vprašanje, ker mi daje priložnost, da pred vami vsemi to razčistimo enkrat za vedno." Hm, z mojo knjigo Komisarka (tudi v angleščini Commissioner, v hrvaščini Povjerenica in v nemščini Die Kommissarin), ki je zdaj na voljo slovenski in mednarodni javnosti, se je ta njena "večna" integriteta sesula v prah in pepel!
Marta Kos je na zaslišanju v Evropskem parlamentu zanikala sodelovanje z Udbo.
Vsekakor pa je politična velekatastrofa za Slovenijo, da je Golobova vlada, kljub opozorilom, da ima Kosova šifro konfidentke tajne politične policije, z njo kontaminirala Evropsko komisijo in njeno šefico Ursulo von der Leyen. Ampak Ursuli von der Leyen ni mar za laži, ki jih je izrekla Marta Kos pred slovenskimi in evropskimi parlamentarci, in za to, da še naprej laže. S tem je von der Leynova resno načela tudi integriteto Evropske komisije, a zadeve ne bo utišala. Nespametno!
Glede na njeno domače in mednarodno laganje je naravnost groteskno neko njeno pisanje v Delu. Marti Kos Marko (priimek njenega takratnega moža) so namreč v osrednjem slovenskem časopisu 9. avgusta 2003 objavili tretje nadaljevanje njenega Dnevnika, citiram dva delčka: "Ker sem načeloma dobra do vseh ljudi, tudi od njih pričakujem, da bodo dobri do mene. Ker vsem govorim resnico, jim ne lažem, tudi od njih pričakujem, da mi bodo govorili resnico. Tudi če upoštevam dejstvo, da sem prežeta s precejšnjo mero naivnosti, kar mi je marsikdo že odkrito povedal, sem pred veliko preizkušnjo: komu verjeti ???" In še: "Če bi bila Harry Potter, bi uporabila čarobno palico in vsem tistim, ki govorijo resnico, dala liziko, vsem, ki lažejo, pa bi zlepila usta, nikoli več ne bi mogli govoriti. Ne samo laži."
Nisem še opazil, da bi si, v skladu s to svojo smelo trditvijo, sama zlepila svoja usta.
