Torek, 8. 8. 2023, 16.22
1 leto, 3 mesece
Janković obljubil pomoč bolj prizadetim občinam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Janković je ocenil, da so protipoplavni ukrepi po letu 2010 skupaj stali okrog 48 milijonov evrov. V primeru, da ne bi bili uvedeni, pa bi bil strošek odpravljanja posledic poplav za posameznike, lokalno skupnost, zavarovalnice in državo vsaj stokrat višji, meni.
Prestolnica med zadnjimi poplavami ni utrpela večje škode, čeprav je bil pretok vodotokov primerljiv z velikimi poplavami leta 2010. Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci to pripisal uvedenim protipoplavnim ukrepom. Prizadetim občinam je obljubil pomoč ljubljanskih gasilcev in v storitvi predelave kosovnega odpada.
Poškodbe, ki jih je občina zaznala na črnuškem mostu in preostalih, so praktično neznatne, je ocenil Janković, ob tem pa bodo letos naredili še redni petletni nadzor nad vsemi mostovi. Opozoril pa je, da je v občini Medvode zaprt plinovod, za katerega še preverjajo, kdaj bo ponovno začel delovati. Župan si ne zna predstavljati, kaj bi bilo, če bi se tako katastrofalne ujme zgodile v hladnejših mesecih in bi ljudje ostali še brez ogrevanja.
Vodja ljubljanskega oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus je navedel, da je bil pretok Gradaščice v petek izmerjen pri 157 kubičnih metrih na sekundo, kar je skoraj toliko kot leta 2010, ko je Ljubljana utrpela večje poplave. Tokrat so naselja Vič, Kosovo polje, Sibirijo in Rožno dolino pred vodo obvarovali protipoplavni ukrepi.
Glede teh je Janković ocenil, da so po letu 2010 skupaj stali okrog 48 milijonov evrov. V primeru, da ne bi bili uvedeni, pa bi bil strošek odpravljanja posledic poplav za posameznike, lokalno skupnost, zavarovalnice in državo vsaj stokrat višji, meni.
Država je po njegovih besedah za protipoplavne ukrepe na Malem Grabnu in Gradaščici dobila nekaj čez 30 milijonov evrov evropskih sredstev. "Bila bi tragedija, če se ti projekti ne bi končali v predpisanem roku in bi ta sredstva zapadla," je dejal. Prepričan pa je, da bo EU ob zadnjih dogodkih dovolila podaljšanje roka in se bodo ti projekti lahko zaključili.
Občina se bo lotila še prenove Ljubljanice
V naslednjih petih letih se bo občina lotila še prenove Ljubljanice, vrednost česar Jankovič ocenjuje na 55 milijonov evrov. V projekt bo med drugim zajeto odstranjevanje mulja z dna Ljubljanice, kar je po njegovih besedah pomembno, saj se Ljubljanica ob rekordnem pretoku reke Save, ki so ga tokrat namerili pri kar 2.300 kubičnih metrih na sekundo, nima kam izteči. V izogib njenemu in razlivanju njenih pritokov jo je zato nujno treba poglobiti in tako povečati njeno prostornino.
Občina pa je vsaj v višini 14 milijonov evrov nase prevzela del bremena, ki bi ga morala za protipoplavne ukrepe nositi država, je poudaril Janković. Po tokratni ujmi pa je prepričan, da morajo imeti prednost pri delitvi državnih sredstev kraji, ki so jih poplave bolj prizadele.
Ljubljana bo svojim občanom in preostalim občinam brezplačno nudila tudi storitev predelave kosovnih odpadkov, tudi če niso članice regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana, pri čemer se morajo le predhodno najaviti. "V tem času ni prostora za dobičkarstvo, kajti razmere so takšne, da je treba pomagati," je dodal. Vsaki občini, ki je utrpela večjo škodo, pa je obljubil tudi pomoč ljubljanskih gasilcev, če bodo zanjo zaprosile.
Največ dela na območju Tacna in Broda
Ljubljanski gasilci so sicer imeli še največ dela na območju Tacna in Broda, kjer so evakuirali 55 oseb, poplavljenih pa je bilo 90 objektov. Na območju Sneberij so medtem evakuirali 29 oseb, je povedal vodja izmene Gasilske brigade Ljubljana Jure Dolinar. Dodal je, da so imeli gasilci največ dela z objekti v sektorju vzhod, kjer jih je bilo skupaj poplavljenih 100.
Janković je ob priložnosti spomnil še na načrtovano drugo izpostavo ljubljanske gasilske brigade na Barjanski cesti, kamor bo preseljen del brigade, število zaposlenih pa se ne bo povečalo s trenutnih 150. Njena vloga bo skrajšati izvozni čas na južnem delu prestolnice za od pet do osem minut. Občina sicer še vedno čaka na gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta.
Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik pa je poudaril, da povezovalni kanalizacijski kanal C0 med poplavami ni utrpel nobenih poškodb niti na kanalizaciji niti na vodovodnem sistemu, saj je v zgornjem delu od reke Save odmaknjen, v spodnjem delu pa je betoniran prav za preprečitev poškodb ob tovrstnih dogodkih. Kanal C0 je sicer tarča kritik, saj naj bi zaradi gradnje nad vodonosnikom ogrožal življenja prebivalcev in ekosistema. V namen preiskave projekta je stranka SDS ustanovila tudi parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo delo začela jeseni.
