"Priznanje Palestine bo ohladilo odnose, miru ne bo prineslo"

Preden je služboval v naši državi, je deloval v Latinski Ameriki in Španiji. Še nikoli pa ni služboval v srednjeevropski državi ali pa državi iz nekdanje Jugoslavije. V dobrem letu, kolikor je zadolžen za Slovenijo, je našo državo obiskal šest- ali sedemkrat, tudi z družino, ki naj bi se tako kot on zaljubila v našo državo. Vendarle pa pogovor ni potekal o tako lahkotnih temah. Obeta se namreč slovensko priznanje Palestine in Sela je te dni naš politični vrh želel, če ne že pregovoriti, pa vsaj posvariti pred tem korakom.

Pahor je v torek sprejel diplomatski zbor, med drugim tudi izraelskega veleposlanika. Foto: Daniel Novakovič/STA V Slovenijo ste prišli, da bi se udeležili diplomatskega zbora pri predsedniku države Borutu Pahorju. Ampak vaš obisk sovpada tudi z razpravo o priznanju Palestine. S katerimi slovenskimi političnimi predstavniki ste govorili o tej temi?

Moj tokratni obisk je bil načrtovan že dalj časa. A ko je Slovenija obudila postopek za priznanje Palestine, je seveda postalo jasno, da bo ta tema zavzela večino mojih aktivnosti.

Sestal sem se z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, predsednikom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Jožefom Horvatom (NSi), predsednikom parlamentarne skupine prijateljstva z Izraelom Jernejem Vrtovcem (NSi), vodji poslanskih skupin z izjemo Levice. Oni si ne želijo dialoga z nami. Z njimi smo se želeli sestati že v preteklosti, ampak smo dobili negativen odgovor, tako da tokrat nismo niti poskušali.

Poleg tega sem govoril tudi z vladnimi predstavniki, raznimi svetovalci.

Med slovensko in palestinsko samostojnostjo ne gre iskati vzporednic, meni izraelski veleposlanik. Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije In kaj ste jim dejali?

Ko sem začel službovati v Sloveniji, sem obiskal nekaj vaših muzejev, tudi muzej novejše zgodovine. Ugotovil sem, da je proces samoodločbe in razglasitve neodvisnosti za Slovenijo zelo pomemben. Skozi podoben proces smo šli tudi Judje, da smo ustanovili svojo državo.

Na pogovorih sem poskušal pojasniti, da pri samoodločbi obstajajo različni konteksti, vsi primeri niso enaki. Način slovenskega osamosvajanja občudujem. Pri osamosvajanju se Slovenija ni zapletala v konflikte s sosedami, vzpostavila je učinkovite institucije, vlada je imela vojsko pod nadzorom, niso nastajale milice, ki bi predstavljale različne ideološke frakcije. V Palestini pa imajo različne skupine pod nadzorom različne institucije; Fatah nadzira politiko, Hamas pa vojsko, tukaj so še druge islamistične milice, nekatere povezane z IS.

Zato bi moralo priznanje Palestine potekati v skladu z mirovnim procesom, torej s pogajanji med Izraelom in našimi palestinskimi sosedi. To ne bo lahko, veliko bo spornih vprašanj. A prepričan sem v pogumne odločite naših voditeljev, upam, da bodo take odločitve sprejemali tudi na drugi strani.

Zdajšnje priznanje Palestine zato ne bo prineslo niti miru niti stabilnosti v regiji. Vemo, kaj se je zgodilo v Siriji, Iraku. Zato moramo biti previdni. Če bo Palestina priznana brez mirovnega sporazuma, lahko na primer z Iranom sklene sodelovanje pri oboroževanju.

Kaj je torej za Izrael tukaj najboljša rešitev?

Mir in stabilnost.

Ampak v kakšnih okvirih in pogojih?

O tem se bo odločalo v mirovnem procesu. Naj spomnim, da smo skozi podoben proces pred 40 leti že šli z Egiptom, kasneje pa še z Jordanijo. In tak model bi lahko uporabili tudi s Palestinci. Seveda z nekaj prilagoditvami, predvsem glede vprašanja ozemlja, Jeruzalema in beguncev. In po pogajanjih je lahko eden od rezultatov tudi palestinska država.

Menite, da je sredin poziv slovenske vlade ministrstvom, naj znova ocenijo posledice priznanja Palestine, posledica vašega lobiranja?

Nisem prepričan, o tem lahko le ugibam. Veseli me, da si lahko izmenjujemo poglede, a na koncu gre za suvereno odločitev Slovenije. Če pa bo recimo parlamentarni odbor za zunanje zadeve želel moja pojasnila, bom z veseljem prišel in pojasnil naša stališča.

Ampak očitno Slovenija sledi svoji neodvisni zunanji politiki na poti do priznanja Palestine. Kaj bo sledilo, če se to zgodi?

Odnosi med Slovenijo in Izraelom bodo nazadovali. Danes so naši odnosi dobri. In tako odločitev bomo interpretirali kot neprijateljsko, propalestinsko in protiizraelsko. Slovenski politični voditelji te odločitve morda ne vidijo tako. A če daš Palestincem priložnost, da se oborožujejo proti nam, tega ne moremo sprejeti kot nekaj pozitivnega. Prav tako lahko Slovenija pričakuje, da ne bo imela vloge v mirovnem sporazumu, saj bi se s priznanjem Palestine postavila na eno stran.

Skrajni čas je, da ZDA svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva preselijo v Jeruzalem, meni izraelski veleposlanik. Foto: Reuters Videti je, da vsaj del slovenske politike ne skrbijo morebitni izraelski ekonomski pritiski, tudi naša blagovna menjava ni velika. Po drugi strani pa prihajajo opozorila, da je Izrael vplivna država s tesnimi odnosi z ZDA. Bi lahko Slovenija posledice svoje odločitve čutila na drugih področjih, na primer pri uveljavljanju arbitražne sodbe?

Lahko rečem samo, da odnosi ne bodo tako dobri, kot so zdaj. Ne želim pa iti v podrobnosti, veliko je negotovih vprašanj. Lahko sporočim le, da sem na nekaterih srečanjih predal različna sporočila, a več od tega ne želim povedati.

Boste ostali veleposlanik, če Slovenija prizna Palestino?

Lahko bi se zgodilo, da ne več. Ne vem, kdaj bom Slovenijo spet obiskal. Četudi bom ostal veleposlanik, bom najbrž nekaj časa v domovini na posvetovanjih.

Nevarnosti za Slovence, kljub priznanju Palestine, v Izraelu ne bo, zagotavlja veleposlanik. Foto: Reuters Zunanji minister Erjavec opozarja, da bi ob priznanju Palestine morali dodatno zavarovati slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu zaradi morebitni protestov. Pa bi bilo veleposlaništvo po vašem dejansko ogroženo?

Ko je Švedska priznala Palestino, se z njenim veleposlaništvom v Izraelu ni zgodilo nič. Ob slovenskem priznanju bodo morda kakšne reakcije na družbenih omrežjih, morda se nekateri ne bodo odločili za dopustovanje v Sloveniji. Ampak več od tega ne pričakujem. Slovenska veleposlanica v Izraelu Barbara Sušnik je moja prijateljica in storili bomo vse, da bi se pri nas počutila prijetno. Tako kot bi ona rada, da se jaz počutim v Sloveniji.

Enako vprašanje postavljam tudi za slovenske državljane, ki živijo v Izraelu, in za slovenske turiste. Bi lahko naleteli na sovražno okolje?

Ne. Alen Omić žal ne igra več košarke v Izraelu, a če bi jo še igral, bi množica zanj navijala zaradi njegovih sposobnosti, ne pa ker prihaja od tam in tam. Nič se ne bo zgodilo, slovenski turisti so zelo dobrodošli. Na splošno Izraelci Slovenijo dojemajo zelo pozitivno. Če vprašaš Izraelca, naj ti pove nekaj o Sloveniji, bo najbrž omenil Luko Dončića, Bled, Postojnsko jamo, Melanio Trump, dobro hrano in lepo pokrajino.

Torej je tudi vam in vaši družini všeč Slovenija?

Vsem nam je všeč Slovenija. Prihajamo z območja, ki je praktično puščavsko. Zato je toliko lepše priti sem poleti, ko vidimo vse to zelenje, jezera, reke.

Za konec bi vas prosila še za komentar ob napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ameriško veleposlaništvo iz Tel Aviva preseli v Jeruzalem.

Skrajni čas je, da se to zgodi. Jeruzalem je naša prestolnica in Trump je tukaj povedal, kar je očitno. Lepo je biti politično korekten, ampak je tudi lepo vedeti, katera so prava stališča.  In če bi tudi Slovenija kdaj to želela storiti, je k temu lepo vabljena.