Izbrisanim za zdaj priznali za 26,5 milijona evrov odškodnin

V 8.043 zahtevkih, o katerih je že odločeno, so upravne enote ugodile 5.792 zahtevkom za odškodnino, zavrnile so jih 1.977, zavrgle 186, v 88 primerih pa so postopek ustavile. Rok za vložitev zahtevkov je sicer potekel 18. junija lani, zato zahtevkov več ni mogoče vlagati. Če so vloženi, jih upravne enote zavržejo, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Novice Ustavni sodniki razveljavili omejitve pri odškodninah za izbrisane

Na upravnih enotah izbrisanim priznali za 26,5 milijona evrov odškodnin

Do zdaj so upravne enote od priznanih 26,5 milijona evrov odškodnin že izplačale 23,2 milijona evrov, preostalo pa bo izplačano v prihodnjih letih. Najvišje odškodnine država namreč izplačuje v obrokih. Izbrisani lahko odškodnino zahtevajo v upravnem postopku, kjer je kot odškodnina določen pavšal v vrednosti 50 evrov za vsak mesec izbrisa, pa tudi v sodnem postopku, kjer se odškodnina določi glede na dejansko škodo.

Do zdaj je Državno odvetništvo Republike Slovenije zaradi izbrisa prejelo 440 tožb, ki so bile vložene na sodišča, od tega jih je bilo 77 vloženih pred začetkom uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, 363 pa po začetku njegove uporabe, torej po 18. juniju 2014. Rok za vložitev tožb je prav tako potekel 18. junija lani.

V 363 tožbah, vloženih po uveljavitvi zakona, izbrisani skupaj zahtevajo za 12,2 milijona evrov odškodnin, o večini tožb pa še ni odločeno. Do zdaj je državno odvetništvo v vseh tožbah izbrisanih sicer izplačalo za 162.067 evrov odškodnin.

Novice Kdaj se bodo naši otroci v šoli učili o izbrisanih?

Ustavno sodišče razveljavilo člen zakona o višini odškodnin

Ustavno sodišče je spomladi sicer razveljavilo 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, po katerem odškodnina, ki jo izbrisani terja v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki jo lahko izbrisani dobi v upravnem postopku. Ustavno sodišče je člen razveljavilo s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke za odškodnino vložili pred začetkom uporabe zakona.

V primeru preostalih izbrisanih so ustavni sodniki zakonodajalcu naložili, naj do 13. januarja 2019 sprejme novo ureditev, sicer bo razveljavitev 12. člena začela veljati tudi zanje. Predlog nove ureditve je vlada v državni zbor poslala danes.

Na državnem odvetništvu so povedali, da odločba ustavnega sodišča na že pravnomočno končane postopke ne vpliva, medtem ko različno vpliva na še odprte postopke, in sicer odvisno od tega, ali je izbrisani tožbo vložil pred začetkom uporabe zakona ali pa je tožbo vložil na podlagi zakona.

Za odprte zadeve, ko so izbrisani tožbo vložili pred pričetkom uporabe zakona, omejitev višine odškodnine ne velja več, za odprte zadeve, kjer so bile tožbe vložene po uveljavitvi zakona, pa se postopki prekinejo do uveljavitve nove zakonske ureditve, so pojasnili.