Golob: Ukrepi za omilitev draginje bi se morali poznati septembra

"Draginjski dodatki za socialno ogrožene so predvideni za jesen, takrat bi se moralo tudi že videti, ali bo samoomejevanje trgovcev glede cen hrane zaleglo," je danes dejal premier Robert Golob.

Inflacija raste in bo avgusta še najverjetneje nekoliko višja, ker so ukrepi načrtovani za september, je na novinarsko vprašanje v izjavi za javnost po sestanku z nevladnimi organizacijami v Ljubljani dejal Golob. Ukrepi bi se septembra morali poznati, pravi Golob in dodaja, da je cilj ohraniti inflacijo pri desetih odstotkih ali nižje.

Draginjski dodatki izplačani novembra

Glede draginjskih dodatkov za socialno najbolj ranljive, ki jih je prejšnji teden napovedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, je premier povedal, da bodo najverjetneje izplačani novembra. Tako ima vlada dovolj časa, da pripravi ukrep, s katerim bodo dodatek dobili tisti, ki ga potrebujejo, je povedal.

Tako po njegovih besedah ne bodo nujno uporabili le evidenc, na podlagi katerih se izplačujejo socialni transferji ali varnostni dodatki, ampak bodo skušali najti način, da vključijo vse, ki dodatek nujno potrebujejo, torej tudi nekatere delovno aktivne. Zato si želijo vzeti še nekaj časa in evidence dopolniti z delovno aktivno populacijo, ki je bila spomladi pri energetskih vavčerji prezrta.

Prioriteta je regulacija cen energentov

Glede nadaljnje regulacije cen je dejal, da se trenutno ukvarjajo z regulacijo cen energentov, "ker so energenti tisti, ki že leto dni v resnici poganjajo vse druge cene".

Kar zadeva cene hrane, trenutno izvajajo dva ukrepa. Prvi je interventni odkup pšenice, in sicer zato, ker pšenica, poleg energentov, poganja cene druge hrane. Drugi pa je spremljanje cen košarice najnujnejših živil pri različnih trgovcih.

Zadnje bo steklo septembra in takrat bo vlada videla, ali je samoomejevanje oz. samoregulacija prek spremljanja cen dovolj ali pa bo potrebna "trša oblika" regulacije cen hrane. To bo po Golobovih besedah jasno oktobra.

Najvišja stopnja inflacije v posameznem mesecu

Gre za najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995, ko je prav tako znašala 11 odstotkov, medtem ko je julija 1995 dosegla 11,7 odstotka, kažejo podatki iz baz statističnega urada.

Foto: surs

Letna inflacija še naprej narašča

Cene blaga so bile v povprečju višje za 14 odstotkov, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 2,8 odstotka.

Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov. Pri tekočih gorivih za 49,7 odstotka, bencinu za 41,1 odstotka in dizelskem gorivu za 41 odstotkov.

Dve odstotni točki so prispevale višje cene hrane, ki so se povečale za 13,5 odstotka. Električna energija se je podražila za 30,4 odstotka in letni indeks zvišala za 1,1 odstotne točke.

Izdelki in storitve iz skupine stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj so se podražili za 12 odstotkov ter inflacijo dvignili za 0,9 odstotne točke. 0,7 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele podražitve avtomobilov, dražji so za 12,5 odstotka, po 0,5 odstotne točke pa gostinske storitve, ki so dražje za 9,2 odstotka, ter izdelki in storitve za rekreacijo in kulturo, dražjih za 4,8 odstotka.

Po 0,4 odstotne točke so prispevale cene zemeljskega in mestnega plina, ki so višje za 58,9 odstotka, trdih goriv, višjih za 49,2 odstotka, ter toplotne energije, višje za 43,3 odstotka.

V obdobju enega leta se je pocenila mobilna telefonija, in sicer za 5,4 odstotka, kar je inflacijo ublažilo za 0,1 odstotne točke.

Novice ECB storila zgodovinski korak: kaj takega se ni zgodilo že več kot desetletje

Kakšni so podatki na ravni mesečne inflacije?

K mesečni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prav tako prispevale višje cene naftnih derivatov. Dizelsko gorivo se je podražilo za 9,5 odstotka, bencin za 8,8 odstotka in tekoča goriva za 2,2 odstotka.

Podražitve počitniških paketov za 8,6 odstotka so dodale 0,3 odstotne točke, podražitve drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili za 6,9 odstotka pa 0,2 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke vpliva so imeli dražja trda goriva za 14,1 odstotka, storitve v restavracijah in hotelih za 1,1 odstotka, avtomobili za en odstotek ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj za 0,8 odstotka. Vse preostale podražitve so prispevale 0,3 odstotne točke.

Zaradi poletnih sezonskih razprodaj so bile cene oblačil in obutve v juliju za 8,2 odstotka nižje kot prejšnji mesec, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,6 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 11,7-odstotna (v prejšnjem juliju dvoodstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna (prejšnji mesec 2,3-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,6 odstotka, cene storitev pa za šest odstotkov. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 19 odstotkov, trajno blago za 8,9 odstotka in poltrajno blago za 3,7 odstotka.

Novice Vse več bank v Sloveniji ukinja ležarine