Ponedeljek, 29. 6. 2020, 17.46
3 leta, 9 mesecev
Infektologinja o veliki priložnosti v boju proti koronavirusu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,23
12
"Imamo priložnost, da širjenje novega koronavirusa zatremo na začetku," o trenutni epidemiološki sliki Slovenije razmišlja predstojnica Infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Osebam z dejavniki tveganja za težji potek bolezni in tudi njihovim svojcem svetuje, naj se izogibajo množičnim dogodkom.
V Sloveniji je v drugi polovici junija znova začelo naraščati število okuženih z novim koronavirusom. V nedeljo so okužbo potrdili pri štirih, v soboto pri devetih, v petek pri 14 osebah. Vseh aktivnih primerov okužb je trenutno 89, osem jih je hospitaliziranih. Večina novih primerov je vnesena iz tujine, predvsem iz balkanskih držav. Od 44 vnosov jih je bilo 16 iz Srbije, 15 iz BiH, šest s Kosova, po en primer pa iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Rusije, Kazahstana, Švedske in ZDA.
Kljub temu, da število okuženih nekajkrat presega število okuženih ob koncu prvega vala epidemije, ostrejših omejitvenih ukrepov za zajezitev virusa, razen obveznega nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih in napovedi odprave zbiranja do 500 oseb, Slovenija še ni uvedla.
Ljudje bi se morali bolj držati priporočil
"Razmere so trenutno pod nadzorom, v luči sproščanja praktično vseh ukrepov pa nekoliko skrbi naraščanje števila novookuženih oseb. Želela bi si, da bi se ljudje bolj dosledno držali priporočil, kot so ohranjanje socialne distance, razkuževanje rok in nošenje zaščitnih mask.
Ne bom trdila, da imamo ugodne razmere, ni pa še tako slabo, kot je bilo v prvem valu epidemije. Trenutno nimamo nobenega bolnika na intenzivni terapiji, a to se lahko spremeni čez noč," opozarja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni UKC Ljubljana in članica strokovne posvetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.
V primerjavi s prvim valom epidemije na pragu drugega vala po njenih besedah aktivneje iščejo kontakte okuženih, kar se posledično odraža tudi v večjem številu okuženih. Vsi kontakti v samoizolaciji so namreč, v primerjavi s prej, tudi testirani.
"Za nas je zelo pomembno, da ugotovimo, ali virus kroži v populaciji ali je vnesen iz tujine. Doslej še vedno prevladujejo zadnji primeri, okužbe pa se med družinskimi člani hitro širijo," pove infektologinja Lejko Zupančeva. Dodaja, da so s sproščanjem ukrepov nove primere okužb tudi pričakovali, zato so zdaj bolj pozorni na širjenje virusa. "Imamo priložnost, da širjenje koronavirusa zatremo na začetku," pojasnjuje.
Dopustovanje čez mejo bi lahko poslabšalo epidemiološko sliko
Velika težava po njenih besedah ostaja prečkanje državne meje dopustnikov, o čemer bo verjetno bolj kot stroka odločala politika. Na to je v današnji izjavi za javnost opozorila tudi infektologinja Bojana Beović, vodje strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.
"Razmere na Hrvaškem so kritične. Marca se je pri nas epidemija začela z uvozom virusa iz Italije, danes je položaj obrnjen, težava prihaja čez drugo mejo, tako da je skrb razumljiva," je dejala Beovićeva.
Strokovna skupina, ki jo vodi infektologinja Bojana Beović, med drugim predlaga intenzivnejši nadzor nad tem, kdo prihaja čez kopensko slovensko-hrvaško mejo.
"Glede na število primerov v zadnjih 14 dneh Hrvaška že izpolnjuje kriterije za tako imenovani rumeni seznam, kar je 10 novih primerov na 100 tisoč prebivalcev," je pojasnila Beovićeva. Po njenih besedah je treba zdaj premisliti, kaj to pomeni za Slovenijo. "Vlada ima vedno možnost, da podpiše kakšne izjeme ali naredi na meji pravila igre smiselna," je poudarila.
Za Slovenijo bi bilo po njenem mnenju idealno, če bi Hrvati sami uredili razmere in zmanjšali število novih primerov. Poudarila je, da bi morali na Hrvaškem omejiti združevanje večjih skupin ljudi, zlasti na primer v nočnih klubih, kjer so ljudje v zaprtih prostorih tesno skupaj.
Da bi bilo nujno omejiti množična zbiranja v nočnih klubih, na plažah in na zabavah z velikim številom gostov, se strinja tudi Lejko Zupančeva. "Osebe z dejavniki tveganja za težji potek bolezni in tudi njihovi svojci naj se temu odločno izogibajo," svetuje. O morebitni mutaciji virusa, ki naj bi po pisanju nekaterih tujih medijev oslabel, ne želi govoriti, saj znanstvenih dokazov o tem nima.
"Večja obolelost mladih morda res daje vtis, da je virus oslabel. A moje osebno mnenje je, da mladi bolj zbolevajo zato, ker so bolj aktivni in se več družijo, starejši ljudje pa ostajajo previdnejši. Lepo bi bilo, če bi bilo res tako," razmišlja Lejko Zupančeva in dodaja, da imajo sicer mlajši oboleli za boleznijo covid-19 lahko še dolgo zdravstvene težave, niso pa v smrtni nevarnosti.
Tudi po izkušnjah Beovićeve ne moremo govoriti o slabljenju virusa, "res pa je, da so številke majhne," je sklenila.
Vročina koronavirusa očitno ne moti
Da bi visoke poletne temperature upočasnile širjenje virusa, Lejko Zupančeva ne verjame, saj se virus trenutno najhitreje širi prav v državah z najvišjimi temperaturami. Po njenem prepričanju vreme ne vpliva na širjenje virusa, manj okuženih pa je verjetno posledica tega, da več časa preživimo na prostem oziroma smo bolj ločeni od drugih oseb.
12