Imel je plačano zavarovanje, a mu je UKC Ljubljana zaračunal

Pacient, sicer samostojni podjetnik, je imel pregled na kliniki UKC Ljubljana. Dan prej je bil v lekarni, kjer so ga opozorili, da ima neporavnane obveznosti z naslova zdravstvenega zavarovanja in da ima zato blokirano zavarovanje. Dolg je poravnal, na kliniko pa za vsak slučaj odnesel še potrdilo o poravnanih obveznostih, ki si ga lahko vsak zavezanec natisne v sistemu eDavki.

V sprejemni pisarni so mu rekli, da potrdila ne potrebujejo, pregled je opravil. Čez tri dni pa je po pošti dobil račun za plačilo opravljene storitve, s katerega je razvidno, da gre za 'zavarovanca neplačnika'.

Sistem ga je torej, čeprav je imel v času pregleda poravnane vse obveznosti, zaznal kot neplačnika, bolnišnica pa mu je račun kot neplačniku izstavila tri dni po pregledu.

Leta 2018 informacijski sistemi davkarije in zdravstvene blagajne še ne poznajo avtomatske izmenjave podatkov. Zdravstvena blagajna tako podatke o (ne)plačnikih zavarovanja dobi enkrat tedensko. Foto: STA ,

Novice Slovenka iz Züricha: zakaj švicarsko zdravstvo deluje, slovensko pa ne

Podatke osvežijo le enkrat tedensko

V UKC Ljubljana so nam na prošnjo za komentar odgovorili, da dogodek kaže na pomen urejenosti zavarovanja. "Čeprav konkretnega primera ne poznamo, je očitno, da gospod v času obiska ni imel urejenega statusa v sistemu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)," nam je pojasnil vodja službe za odnose z javnostmi Jure Brankovič. A problem je prav v tem, da to ne drži: pacient je imel urejeno zavarovanje, kar je ne nazadnje dokazovalo potrdilo iz eDavkov - tega lahko zavezanec pridobi le, če ima poravnane vse obveznosti.

Odgovor na vprašanje, zakaj ga je sistem še naprej obravnaval kot neplačnika, pa se skriva v informacijskih sistemih Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) in ZZZS, ki ne poznata avtomatske izmenjave podatkov. Furs tako le enkrat tedensko zdravstveni blagajni sporoča, kdo ima plačane obveznosti in kdo ne. Stanje osvežijo vsak ponedeljek oziroma prvi delovni dan v tednu, nam je pojasnil Damjan Kos, vodja sektorja za informiranje na ZZZS. 

Če torej zavezanec poravna dolg v torek, bo sistem ZZZS s tem 'seznanjen' najhitreje v ponedeljek prihodnji teden. Uslužbenec v bolnišnici ali zdravstvenem domu, ki bo v vmesnem času sprejel pacienta, ne bo vedel, da ima ta poravnane obveznosti, in ga bo seveda moral obravnavati kot samoplačnika. Zavezanec lahko posodobitev podatkov pospeši tako, da potrdilo o poravnanih obveznostih iz eDavkov osebno dostavi na ZZZS. Če tega ne naredi in mora plačati, pa lahko po tem, ko poravna obveznosti, račun nese na ZZZS in mu ta povrne denar.

Če ste z zamudo plačali prispevke in imate pregled pri zdravniku, lahko, da se izognete plačevanju, potrdilo o poravnanih obveznostih nesete na ZZZS. Foto: Bor Slana

Zamuda vas lahko stane več tisoč evrov

Kot pravi Kos z ZZZS, je "neljubi dogodek" posledica slabe informiranosti pacienta kot tudi zdravstvenih delavcev. Zavezanec bi namreč, da bi se izognil plačilu, moral potrdilo o plačanih obveznostih pred samim pregledom nesti na ZZZS. Sam pa je potrdilo nesel v bolnišnico, kjer ne morejo spreminjati podatkov na zdravstveni kartici.

V tem primeru je nepovezanost sistemov Fursa in ZZZS našega sogovornika stala nekaj deset evrov, a se kaj lahko zgodi, da je znesek občutno višji. Tu še enkrat omenimo, da ZZZS pozneje denar vrne, a v prvem koraku zdravstvena ustanova izda račun pacientu, ki ga mora plačati v osmih dneh. 

V UKC Ljubljana so nam navedli cene za nekaj pogostejših storitev:

• travmatološki pregled v urgentni kirurški ambulanti stane 66,5 evra, od tega 46,5 evra krije obvezno, 20 evrov pa dodatno zavarovanje.
• vstavitev kolčne proteze na eni strani stane 6.500 evrov, od tega od 4.550 do 5.200 evrov krije obvezno zavarovanje, preostalo dodatno.
• vstavitev žilnih opornic po infarktu stane 5.400 evrov, od tega 4.900 evrov krije obvezno zavarovanje, preostalo dodatno.
• magnetna resonanca prsnega koša stane 260 evrov, od tega 210 evrov krije obvezno zavarovanje, preostalo dodatno.

Neurejeno zavarovanje torej lahko pacientu povzroči tudi več tisoč evrov stroškov.

Novice Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo

Mnenja Miha Mazzini: Kam se pelje slovensko zdravstvo?

Za 114 milijonov evrov dolga do zdravstvene blagajne

Na ZZZS sicer pravijo, da se dolg fizičnih oseb do zdravstvene blagajne v zadnjih letih zmanjšuje, kljub temu pa so konec lanskega leta še vedno dolgovale 69 milijonov evrov (2,5 milijona evrov manj kot konec leta 2016). Temu je treba dodati še 45 milijonov evrov dolga pravnih oseb - skupno ima torej ZZZS 114 milijonov evrov odprtih terjatev.

Neplačevanje obveznega zavarovanja lahko zavezancu, ki samostojno plačuje prispevek - na primer samostojnim podjetnikom, kmetom, osebam, ki opravljajo samostojni poklic - povzroči veliko težav. Tistemu, ki ima več kot 50 evrov dolga, namreč zadrži pravice do zdravstvenih storitev, s tem pa je zanj brezplačno le nujno zdravljenje (neodložljivi posegi, zvini, zlomi, zastrupitve in podobno).

Storitve pa postanejo plačljive tudi za po njem zavarovane družinske člane, na primer zakonca, starše, če so zavarovani kot družinski člani. Za otroke blokada že od leta 2011 dalje ne velja. Četudi starš nima plačanega zavarovanja, ima torej otrok dostop do vseh storitev. Pri tem Kos poudarja še, da tudi za redno zaposlene blokade ni: četudi jim delodajalec ne plačuje prispevkov, imajo urejeno zavarovanje.

Storitve, ki presegajo nujno zdravljenje, si morajo ti zavezanci plačati sami, kot smo že navedli zgoraj, pa jim ZZZS denar povrne, ko poravnajo obveznosti. 

UKC Ljubljana v 80 izvršb mesečno

Na UKC Ljubljana imajo sicer težave tudi s tistimi, ki jim izdajo račun. Decembra 2018 so jim ti dolgovali skupno dva milijona evrov. "Mesečno opravimo približno 80 izvršb zaradi neplačil," nam je pojasnil Brankovič. Da bi opozorili na pomen zavarovanja, pripravljajo tudi akcijo osveščanja.