Petek, 20. 3. 2020, 12.04
4 leta, 9 mesecev
Imamo zaradi epidemije čistejši zrak?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,88
14
Epidemija koronavirusa po svetu je ob številnih negativnih posledicah (mogoče) prinesla tudi nekaj pozitivnega – manjši vpliv na okolje. Meritve agencije za okolje (Arso) v zadnjem obdobju ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, vendar je za zdaj še prezgodaj za sklepanje.
Odpoved večine poletov, številni zaprti mejni prehodi, karantene v državah in zaprti obrati so prinesli ogromno težav in žalostnih zgodb. Po svetu je s koronavirusom okuženih več kot 250 tisoč ljudi, več kot deset tisoč pa jih je umrlo.
A ustavitev industrije, prometa in množičnega turizma je prinesla tudi nekaj pozitivnega. Stopnja onesnaženosti nad Kitajsko je v zadnjem obdobju dramatično upadla, količina dušikovega dioksida pa se je močno zmanjšala tudi nad Italijo. Tudi v Benetkah, kjer so zaradi ogromnih trum turistov v zadnjih letih uvedli številne omejitve, so po dolgem času znova videli ribe v kanalih in bolj bistro vodo.
Kajfež Bogatajeva: Nekaj je le dobrega
Če bi morala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v epidemiji najti nekaj dobrega, je to zmanjšan vpliv človeka na okolje.
"Učinki se seveda ne bodo poznali takoj. Lahko jih celo izničimo, če se bomo po koncu krize obnašali, kot da želimo vse nadoknaditi za nazaj," opozarja Kajfež Bogatajeva.
A pomembnejše se ji zdi sporočilo, da je mogoče doseči spremembe. "Ko smo opozarjali, da je zaradi podnebnih sprememb treba spremeniti življenjski slog (manj mobilnosti, manj potrošništva, imeti vse, kar potrebuješ, ne pa vsega, kar samo hočeš imeti), so vsi politiki in večina ljudi mislili, da se to pač ne da. Da na globalni ravni to sploh ni mogoče, da so ideje utopične," se spominja opozoril in nadaljuje: "Delamo od doma, odložili smo nenujna potovanja, v trgovini nakupujemo samo tisto, kar potrebujemo. Če je politična volja in če se ljudem razloži, zakaj, se da. Če bi vsaj delček tega ohranili, bi ohranili tudi podnebne spremembe na varnejši meji."
Kaj pa Slovenija?
Kot pravijo na Arsu, v Sloveniji v zadnjem obdobju ni preseganja predpisanih mej, vendar tega ne moremo pripisati ustavitvi javnega življenja, saj je kakovost zunanjega zraka običajno najboljša spomladi in jeseni.
"Trenutno je še nemogoče sklepati o vplivu ukrepov na kakovost zunanjega zraka. Pri primerjavi s starejšimi podatki je treba upoštevati tudi meteorološke pogoje. Vsekakor je ta situacija z ukrepi zanimiva za kasnejšo obdelavo, vendar je treba pri vrednotenju teh vplivov upoštevati vse vidike, ki vplivajo na ravni onesnaževanja," pravijo pri Arsu.
Promet bo vplival, kurjava je vezana na letni čas
Povišane ravni delcev so v Sloveniji težava predvsem v hladni polovici leta, ko velik del prispevajo individualna kurišča in promet, ter poleti zaradi ozona. V prvem primeru govorimo predvsem o mesecih od novembra do februarja.
"K skupnim izpustom delcev PM10 na ravni države individualna kurišča prispevajo približno dve tretjini. Ti izpusti so skoncentrirani v hladni polovici leta, ko so pogostejše temperaturne inverzije, ki onemogočajo redčenje izpustov, kar vodi do preseganj dnevne mejne vrednosti. Ravni so zelo odvisne od meteoroloških značilnosti posameznega leta," dodajo pri Arsu.
Gretje stanovanj in hiš se s koncem zime in hladnega obdobja leta zmanjšuje, zato sprejeti ukrepi vlade na to nimajo vpliva in so bolj odvisni od zunanjih temperatur.
Imajo pa ukrepi lahko vpliv na zmanjšanje cestnega prometa, ki prispeva približno polovico izpustov dušikovih oksidov.
Kaj je delec PM10?
Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. Kot aerosol je v obliki vodne kapljice, v kateri je ujet trden ali tekoč delec. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se v zadnjih letih izvajajo meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so zdravju najbolj škodljivi.Sestava delcev je odvisna od njihovega izvora. Velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dalj časa. Večji delci se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko lahko manjši delci ostanejo v atmosferi več tednov in jih navadno "sperejo" šele padavine. Delci so naravnega (dim gozdnih požarov, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (energetski objekti, promet, industrija, individualna kurišča). Delci vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi na klimo, vidnost in podobno.
V zimskih mesecih k emisiji trdnih delcev pomembno prispevajo individualna kurišča na les in fosilna goriva. V preteklih letih so največji delež k izpustom skupnega prahu prispevala individualna kurišča. Promet predstavlja velik vir onesnaženja z najmanjšimi delci, predvsem na območjih z veliko gostoto prometa.
Vir: okolje.info
14