Sobota, 23. 11. 2019, 12.19
5 let
Matej Tonin z darilom navdušil Hrvate
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,21
49
Poročilo Toninove komisije o arbitraži ne govori v prid slovenskim stališčem, poroča Vecernji.hr.
"Toninova komisija za nadzor nad obveščevalnimi službami je z objavo poročila o arbitraži zagotovo naredila uslugo Hrvaški. Poročilo sploh ne bi smelo priti v javnost, ker razkriva obveščevalne metode dela in otežuje nadaljnje delo Slovenije glede tožbe zoper Hrvaško. Spor okoli Piranskega zaliva je nacionalni interes in ta nacionalni interes bi morali ščititi," pravi nekdanji obveščevalec Marjan Miklavčič, ki opozarja, da bi pri objavi poročila lahko morebiti šlo celo za kaznivo dejanje.
Poročilo slovenske parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi varnostnimi službami (Knovs), ki jo vodi poslanec Matej Tonin (NSi), zanika vse, kar so Slovenci v zvezi z nedovoljenimi pogovori med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem trdili do zdaj. To bi lahko pred sodiščem Evropske unije koristilo Hrvaški, poroča hrvaški spletni portal vecernji.hr.
Slovenska stran je sama objavila, da je v arbitražnem postopku o meji med državama goljufala, piše vecernji.hr in dodaja, da je v arbitražni postopek glede meje med državama vstopila, kot da gre za obveščevalno operacijo, ne pa za pravni postopek pred mednarodnim sodiščem.
"Toninova komisija potrdila, da je Slovenija angažirala Sovo"
Portal poudarja, da se je Slovenija ves čas trudila, da bi iz nezakonitih pogovorov agentke Simone Drenik in našega arbitra Jerneja Sekolca naredila afero o nezakonitem hrvaškem prisluškovanju, a je po njihovih besedah poročilo Toninove komisije zdaj nedvoumno potrdilo, da je Slovenija z namenom arbitražne prevare angažirala državni aparat in tajne službe.
Iz javnega dela poročila po pisanju medija izhaja, da je Slovenija s pomočjo obveščevalnih služb ves čas sodelovala v prikrivanju nezakonitega komuniciranja med Sekolcem in Drenikovo, ob tem pa ocenjujejo, da je nepričakovana objava rezultat slovenskih notranjepolitičnih bojev in dejstva, da je komisija v rokah opozicije.
- se je slovenska obveščevalna služba na arbitražo začela pripravljati, še preden je bil sporazum leta 2009 sploh podpisan;
- so imeli predstavniki Sove več sestankov s slovensko arbitražno ekipo s Simono Drenik na čelu. Cilj sestankov je bil zavarovati komunikacijo pred vpadom hrvaške strani in zaščititi tajno komuniciranje slovenske arbitražne ekipe;
- je Sova inštruirala člane arbitražne ekipe, kako lahko nezakonito komunicirajo in izmenjujejo tajne podatke, ne da bi jih pri tem odkrili, a je nastala težava, ker Drenikova navodil ni upoštevala;
- je Sova arbitražno ekipo opremila s petimi kriptiranimi telefoni za medsebojno izmenjavo informacij in za komuniciranje s Sovo.
Vse te zadeve, ki jih je v poročilu navedla komisija, so po mnenju hrvaškega portala obremenjujoče za slovensko stran in postavljajo pod vprašaj ključna slovenska stališča v tožbi zoper Hrvaško pred sodiščem Evropske unije zaradi nespoštovanja odločitve arbitražnega sodišča.
Večernji: Zdaj je jasno, da je Slovenija sistematično kršila pravila
Slovenska stran je namreč po objavi prisluhov vztrajala, da pogovori med Drenikovo in Sekolcem arbitražnega postopka ne postavljajo pod vprašaj, čemur je prikimalo tudi arbitražno sodišče, ki je odločilo, da kršenje arbitražnih pravil ni bilo takšne narave, da sodišče ne bi moglo končati svojega dela.
Poročilo Knovsa pa zdaj ne govori v prid temu stališču, saj razkriva, da pri pogovorih med Drenikovo in Sekolcem ni šlo za posamičen incident, ampak za sistematično kršenje pravil arbitražnega postopka na slovenski strani. V to so bile vpletene obveščevalne službe in ves politični vrh, saj je tudi Karl Erjavec že nekaj mesecev pred odločitvijo arbitražnega sodišča povedal, da ve, da bo Slovenija dobila dostop do odprtega morja in dve tretjini Piranskega zaliva.
Nekdanji obveščevalec: Poročilo ne bi smelo priti v javnost
"Poročilo Knovsa o arbitraži sploh ne bi smelo priti v javnost. Z objavo smo priznali, da smo od samega začetka, kot trdijo Hrvati, bili obveščevalno in politično vpleteni v zadevo, kar ne bi smeli biti. Če smo enega in drugega protiobveščevalno usposabljali, da sta lahko medsebojno komunicirala. Tudi izjava Erjavca v smislu, da ve, kako se bo zadeva odvijala, je bil indic hrvaški obveščevalni službi, da morajo biti na to bolj pozorni, to so tudi storili," poudarja Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo.
Zdi se mu škoda, da so v poročilu izpostavili obveščevalno službo, njene metode in sredstva dela, saj ji bo to znatno otežilo delo v prihodnje.
"Tudi če je del teksta počrnjen, ima hrvaška obveščevalna služba analitična orodja, s katerimi lahko nadgradi tekst tako da pride praktično do celotnega teksta, kar pa ni v interesu Slovenije," pravi Marjan Miklavčič.
"Poročilo je usluga Hrvaški"
"Pomembno je, da smo sposobni in da znamo v političnem smislu najti skupni konsenz, da so na prvem mestu nacionalni interesi naše države. Spor okoli Piranskega zaliva je nacionalni interes in ta nacionalni interes bi morali ščititi. To pomeni, da tega ne bi smeli izrabiti za dnevno politiko in rušenje vlade. S tem nismo naredili drugega kot uslugo Hrvaški in si otežili nadaljnje odločitve glede na tožbe zoper Hrvaško. Toninova komisija je z objavo poročila zagotovo naredila uslugo Hrvaški," je poudaril.
Je bilo pri izdaji poročila storjeno kaznivo dejanje?
Opozoril je še, da verjetno pri izdaji poročila obstajajo elementi kaznivega dejanja, saj po njegovih informacijah Sova ni umaknila stopnje zaupnosti s poročila, zato se sprašuje, kdo je to storil in kakšno pravno podlago je za to imel.
"Tudi če je del teksta počrnjen, ima hrvaška obveščevalna služba analitična orodja, s katerimi lahko nadgradi tekst tako, da pride pravzaprav do vsega teksta, kar pa ni v interesu Slovenije," je poudaril in dodal, da bi morali pristojni organi preveriti, kakšna je pri tem odgovornost predsednika komisije Mateja Tonina.
Kaj pravi Matej Tonin?
"Članek je pričakovan in standardni manever hrvaške obveščevalne službe. Članek je 'fakenews' v službi hrvaških interesov. Članek, ki ga omenjate, se pojavlja v časopisu, ki ga hrvaška SOA redno uporablja za lansiranje lažnih zgodb v hrvaško korist. Svetoval bi previdnost, saj boste s poročanjem o tem članku dosegli točno to, kar si hrvaška SOA želi," pravi Tonin.
Poudarja, da je v hrvaškem članku veliko netočnosti, saj po njegovem mnenju namerno mešajo komunikacijo Sekolec-Drenik in komunikacijo znotraj naše projektne skupine. Tonin meni, da je logično, da je SOVA poskušala narediti vse, da hrvaška stran v postopku arbitraže ne bi prišla do slovenskih argumentov in stališč.
"Slovenski mediji ne bi smeli nasesti tovrstnim hrvaškim provokacijam"
"Gre za normalno samozaščitno vedenje Slovenije. V omenjenem članku poskušajo prikazati, kot da je SOVA vse te ukrepe delala za zaščito komunikacije Drenik-Sekolec. V članku tudi netočno navajajo, da bo sodišče EU razsojalo, ali Hrvaška upravičeno zavrača arbitražno razsodbo," je poudaril in dodal:
"V javnem delu poročila KNOVS ni navedeno ničesar, kar javnost že ne bi vedela pred objavo poročila. V članku Večernjega lista ni nič novega. Nič, česar Hrvati že ne bi vedeli in tudi že poskušali uporabiti proti nam. Slovenski mediji ne bi smeli nasesti tovrstnim hrvaškim provokacijam in še dodatno promovirati lažnih novic Večernjega lista."
Na vprašanje, kako komentira zapis hrvaškega portala, da je poročilo Knovsa posledica slovenskih notranjepolitičnih sporov, pa je odgovoril: "Glede na to, da pa prihajajo vprašanja iz medija, ki je blizu kabineta predsednika vlade, so vprašanja, ki jih postavljate, predvsem v službi notranjepolitičnega obračuna s Knovsom."
Zgodba v hrvaških medijih po Toninovem in Janševem obisku Zagreba
Zanimivo je, da se je zgodba v hrvaških medijih, o zadevi je poročal tudi tednik Express, pojavila le nekaj dni po kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu, ki se ga je poleg Tonina udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša.
49