Hanžek: Vizjak, Bajuk, Križanič, Lahovnik, Janša in Pahor odgovorni za izogibanje javnemu naročanju pri Tešu 6

Preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je danes potrdila vmesno poročilo o javnem naročanju pri Tešu 6, ključne ugotovitve pa je predsednik Matjaž Hanžek predstavil po seji komisije. "Trajalo je šest let, do leta 2013, da je državna revizijska komisija ugotovila, da so Teš in 11 drugih podjetij s področja energetike zavezanec javnemu naročanju," je poudaril.

Preberite še: Primož Cirman: Zgodba o Tešu 6 je klasična ugrabitev države

"Ves čas so le izgovori"

Teš je bil po Hanžkovem mnenju ves čas zavezanec, bili so samo izgovori, da ni zavezanec. Med izgovori sta med drugim bila, da Teš ni naveden na seznamu zavezancev za javno naročanje in da je slovenski prevod evropske direktive napačen.

Foto: STA ,

"Ne glede na to, da niso bili na spisku in da so nekateri trdili, da je slovenski zakon napačen, so bili že zaradi zahtev direktive Teš in preostali zavezanci javnega naročanja," je poudaril Hanžek. Prepričan je, da bi bile zadeve pri Tešu 6 dosti cenejše, če bi se pri naložbi odločali za javno naročanje.

Prvi je napako naredil Janez Janša ...

Prva napaka je bila storjena v času prve Janševe vlade, v obdobju 2004-2008. Po Hanžkovih pojasnilih bi po evropski direktivi moralo finančno ministrstvo skupaj z gospodarskim ministrstvom, pod okriljem katerega je bila takrat energetika, pripraviti seznam zavezancev za javno naročanje na energetskem področju.

Prva napaka je bila storjena v času prve Janševe vlade, v obdobju 2004-2008, meni Hanžek. Foto: STA ,

Ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Bajuk, je seznam pripravilo, a se z njim ni strinjalo gospodarsko ministrstvo, ki ga je vodil Vizjak. Hanžek je priznal, da je tu Bajuk opravil svoje delo. Vlada je kasneje sprejela očiščeno različico zavezancev za javno naročanje, v kateri ni bilo Teša in še 11 podjetij iz energetske dejavnosti.

Je pa vlada naročila finančnemu ministrstvu, da skupaj z gospodarskim ministrstvom pridobita mnenje Evropske komisije o tem, kdo naj bo na seznamu, a Bajuk tega ni naredil, je dejal Hanžek. Dodal je, da je vlada ravnala pravilno, ko je naročila pridobitev mnenja Bruslja.

... za njim tudi Borut Pahor

Odgovornost pa nosi tudi Pahorjeva vlada, ker stanja ni popravila, trdi Hanžek. Foto: Bor Slana Odgovornost nosi tudi vlada, ki je nasledila Janševo, torej Pahorjeva, ker stanja ni popravila. "Križanič ni naredil svojega, da bi dopolnil uredbo, tu mu je pomagal Lahovnik, Pahor pa tudi ni opravil svojega dela," je povzel Hanžek. Dodal je, da je Darja Radić, ki je na položaju ministra za gospodarstvo nasledila Lahovnika, ukazala podjetjem, naj upoštevajo javno naročanje.

V drugi Janševi vladi je finančni minister Janez Šušteršič stanje odpravil. Po Hanžkovih pojasnilih je Šušteršič na njegovo vprašanje, zakaj je to lahko naredil, prejšnji ministri pa ne, odgovoril, da zato, ker ti niso bili ves čas tam.

"Vizjak, Lahovnik in Križanič so neposredno odgovorni, ker tega niso naredil. Bajuk je prvi del postopka korektno izvedel, potem je bil izglasovan, nato pa ni opravil svojega dela. Janša v prvi vladi in Pahor pa nista korektno poskrbela, da se to uredi, zato sta objektivno odgovorna," je poudaril Hanžek.

"Franc Križanič ni naredil svojega, da bi dopolnil uredbo, tu mu je pomagal Matej Lahovnik, Pahor pa tudi ni opravil svojega dela," je povzel Hanžek. Foto: STA ,

Hanžek je spomnil, da je leta 2013 državna revizijska komisija pojasnila, da se Teš, ker ga ni na seznamu, ne sme izogibati javnemu naročanju. Teš je bil po zakonu zavezanec, ne glede na to, da ga ni bilo na seznamu, je dejal.

Prevod ni napačen

Glede izgovora o napačnem prevodu direktive je parlamentarna preiskovalna komisija ugotovila, da prevod ni napačen. Hanžek je ob tem poudaril, da je evropska direktiva v treh primerih lahko neposredno prenosljiva v domačo zakonodajo - med temi je nepravilno izveden prenos v nacionalno zakonodajo, kar bi npr. veljajo, če bi bil prevod res napačen. "Napačen prevod je izgovor, ki ne velja," je dejal Hanžek, ki se mu zdi zanimivo, da v državi v šestih letih ni bilo pravnega strokovnjaka, ki bi delovanje direktive v Sloveniji pravilno označil.