Sreda, 29. 8. 2018, 11.18
6 let, 2 meseca
Grozili še enemu novinarju. Kaj lahko naredi policija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
9
Družbena omrežja ob vedno večji priljubljenosti postajajo tudi prostor za širjenje groženj, žalitev in sovražnega govora.
Potem ko je odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik na policijo vložil kazensko ovadbo zaradi groženj uporabnika Facebooka, se postavlja vprašanje, kako policija ukrepa ob primerih groženj, razžalitev in sovražnega govora na družbenih omrežjih. Na policiji poudarjajo, da vsaka oblika sovražnega govora ne izpolnjuje pogojev za kazenski postopek, vendar pa hkrati priznavajo, da uvedba prekrška proti avtorjem spornih zapisov glede na veljavno zakonodajo ni možna.
Grožnje uporabnika družbenega omrežja Facebook, ki jih je prejel odgovorni urednik časnika Večer Matija Stepišnik, so zgolj zadnje v vrsti pritiskov in napadov, s katerimi se v zadnjem obdobju spoprijemajo slovenski novinarji.
"Šus v glavo takim izmečkom. Ni vreden, da hodi po slovenski zemlji," je Stepišniku na Facebook profilu Nova24TV zagrozil uporabnik družbenega omrežja. Odgovorni urednik Večera je grožnjo v ponedeljek popoldne prijavil policiji.
Društvo novinarjev Slovenije je novinarje in urednike ob tem pozvalo, da vse grožnje dosledno prijavljajo organom pregona.
Vsaka oblika sovražnega govora ne izpolnjuje pogojev za kazenski postopek
Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da je sovražni govor v slovenski zakonodaji inkriminiran v 279. členu kazenskega zakonika, in sicer kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Ker na vrhovnem državnem tožilstvu sovražni govor pravno opredeljujejo kot družbeni pojav, ki presega meje kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, po navedbah policije ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora, čeprav je protiustavna, že izpolnjuje pogoje za kazenski postopek.
Ker na vrhovnem državnem tožilstvu sovražni govor pravno opredeljujejo kot družbeni pojav, ki presega meje kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora izpolnjuje pogoje za kazenski postopek.
Pri oceni, ali je bilo podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 297. člena kazenskega zakonika, je po navedbah policije treba upoštevati, da je to dejanje širši in ožji objekt varstva, kar mora biti razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja.
Kaznivo dejanje je lahko storjeno tudi z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh. V tem primeru so znaki kaznivega dejanja izpolnjeni, če je sovražna vsebina poslana bodisi odprtemu krogu bodisi zaprtemu krogu oseb, vendar mora biti v zadnjem primeru iz okoliščin razvidno, da je bil namen storilca doseči širšo javnost.
Abstraktna nevarnost ne zadostuje, podana mora biti verjetnost kršitve
Kaznivo dejanje ni podano, če v posledici ravnanja storilca ni prišlo do ogrozitve ali motenja oziroma kršitve javnega reda in miru. Takšna zahteva vključuje določeno raven konkretizacije sovraštva, nestrpnosti ali nasilja, tako da vodi do določene stopnje konkretne nevarnosti za javni red in mir, pravijo na policiji.
Podana mora biti objektivna možnost in tudi verjetnost njegove kršitve, saj abstraktna nevarnost ni dovolj, poudarjajo na generalni policijski upravi. Nevarnost je konkretna, če spodbujanje ali razpihovanje v konkretnih primerih lahko povzroči fizično nasilje, če dejansko pride do kršitev, ki imajo znake drugih kaznivih dejanj ali prekrškov zoper javni red in mir, storjenih prav iz nagibov, ki so storilca vodili k izvršitvi kaznivega dejanja po 297. členu kazenskega zakonika.
- Policija je v lanskem letu na podlagi 135. člena kazenskega zakonika obravnavala 1449 kaznivih dejanj, leta 2016 pa 1383 kaznivih dejanj grožnje.
- Lani so policisti med drugim obravnavali 13, predlani pa 18 kaznivih dejanj, ki so glede na 297. člen kazenskega zakonika kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
- Lani so policisti v skladu s 158. členom kazenskega zakonika obravnavali 50, leta 2016 pa 35 kaznivih dejanj razžalitve.
Naklep mora obsegati vse znake kaznivega dejanja, kaznivo dejanje iz prvega odstavka 297. člena kazenskega zakonika pa je storjeno le, če je spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nestrpnosti ali diskriminacije usmerjeno zoper katero od obrobnih družbenih skupin ali pripadnika omenjenih skupin, ki so izrecno navedene v ustavi.
Sovražni govor lahko vsebuje elemente drugih kaznivih dejanj
Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da se policisti ob vsakem sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, takoj posvetujejo z okrožnim državnim tožilstvom in v skladu z zakonom izvedejo vse potrebne ukrepe.
V določenih primerih sovražnega govora, kot so različne oblike nespodobnih ter žaljivih zapisov in objav na družbenih omrežjih, lahko obstajajo tudi elementi drugih kaznivih dejanj, kot so denimo razžalitve, grožnje in druga kazniva dejanja.
Če pristojni državni tožilec presodi, da ne gre za kršitev 297. člena kazenskega zakonika, a so hkrati podani znaki drugih kaznivih dejanj, se državljane opozori na možnosti podaje prijave oziroma kazenske ovadbe ali zasebne tožbe po drugem členu kazenskega zakonika.
Ker družbena omrežja po zakonu o prekrških niso definirana kot javni kraj, policisti zoper avtorje žaljivih, sovražnih in nestrpnih objav ne morejo uvesti prekrškovnega postopka.
Ovadba se poda državnemu tožilcu, lahko pa tudi policiji ali sodišču, ki sta ovadbo po določbah istega zakona dolžna sprejeti in poslati pristojnemu državnemu tožilcu. Po prejemu ovadbe morajo policisti presoditi, ali obstaja razlog za sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Policisti zaradi neprimernih objav na družbenih omrežjih ne morejo uvesti prekrška
Situacija je bolj zapletena pri zapisih in objavah na družbenih omrežjih, ki imajo znake prekrškov. Zakon o varstvu javnega reda in miru v 20. členu sicer določa prekršek vzbujanja nestrpnosti, vendar na policiji poudarjajo, da se prekrški iz omenjenega zakona lahko storijo zgolj na javnem kraju ali v zasebnem prostoru.
Ker družbena omrežja po zakonu o prekrških niso definirana kot javni kraj, policisti zoper avtorje žaljivih in neprimernih zapisov na družbenih omrežjih ne morejo uvesti prekrška.
Grožnje in napadi na novinarje postajajo del družbenega vsakdana
Grožnje, napadi in obračunavanje z novinarji in njihovimi sodelavci v zadnjem obdobju žal postajajo stalnica našega družbenega vsakdana. Spomnimo, da je nekdanji kaznjenec Rok Žavbi, ki je bil v Italiji zaprt zaradi novačenja teroristov Islamske države, konec julija v družbi svojega očeta fizično napadel novinarja in snemalca Planet TV. Uredništvo Planet TV je napad prijavilo policiji.
Na začetku avgusta je nato voznik osebnega avtomobila v Novi Gorici zapeljal v novinarko in snemalca slovenske javne televizije. Policisti so napadalca prijeli slab teden po napadu, novinarka in snemalec pa se v incidentu na srečo nista poškodovala.
Še pred omenjenima napadoma na televizijski ekipi so na začetku junija neznani pošiljatelji na naslove več znanih javnih osebnosti poslali pošiljke z belim prahom.
Poleg antropologinje Svetlane Slapšak in nekdanjega poslanca Jerka Čehovina je sumljivo pošiljko na službeni naslov prejela tudi novinarka javne televizije Eugenija Carl. Analize so pozneje pokazale, da snov ni bila nevarna.
9