Četrtek, 29. 3. 2018, 17.06
6 let
"Govorili so, da bo Zasavje brez Lafargea propadlo, danes pa vidimo, da dimnik ni potreben"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,42
2
Politiki pred volitvami obljubljajo veliko, ko pridejo na oblast, pa pozabijo na reševanje okoljskih težav, ki pestijo življenje ljudi, opozarjajo ekologi in nevladne organizacije. Država se po njihovih besedah do zdaj ni resno lotila sanacij najbolj onesnaženih območij v državi. Še več, boj za čisto in človeka dostojno okolje je prepustila aktivistom in civilni družbi.
Leta 2005 so v Trbovljah zabeležili 160 dni, v streljaj oddaljenem Zagorju ob Savi pa 150 dni povečanih emisij prašnih delcev v ozračju, pojasnjuje Uroš Macerl iz društva Eko krog. Tri leta po zaprtju Lafarge Cementa (LC) ter slabi dve leti in pol po zaprtju oziroma likvidaciji Termoelektrarne Trbovlje (Tet) je prašnih delcev v Zasavju po njegovih besedah bistveno manj.
"Govorili so, da bo po zaprtju Lafargea vse propadlo"
"Po zaprtju glavnih onesnaževalcev letno zabeležimo 40 dni preseganja prašnih delcev s to razliko, da med njimi ni najbolj nevarnih snovi, ki so v ozračje prihajale v času, ko so v cementarni sežigali nevarne odpadke," poudarja Macerl, ki je z Eko krogom dolga leta vodil bitko proti Lafargeu in za svoje požrtvovalno delo aprila lani v ZDA prejel tudi prestižno Goldmanovo okoljevarstveno nagrado.
Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je aprila lani v San Franciscu prejel prestižno Goldmanovo nagrado.
Na vprašanje, koliko jim je pri več kot desetletni bitki z Lafargeem pomagala politika, predsednik Eko kroga odgovarja, da so za uspeh zaslužni zgolj aktivisti in civilna družba: "Spomnim se, da so nam drugi govorili, da se bo po zaprtju cementarne v Zasavju zgodila ekonomska katastrofa in da bo vse po vrsti propadlo. Vendar pa se zdaj dogaja ravno nasprotno."
Brezposelnost na območju se po njegovih besedah danes zmanjšuje, ustavila pa sta se tudi beg možganov in izseljevanje, ki je bilo močno zlasti v letih najhujših bojev proti Lafargeu.
"Zdaj v Zasavje prihajajo nova mlada podjetja, ki tržijo svoje znanje in ideje, za to pa ni potreben dimnik, iz katerega smrdi in se grdo kadi," poudarja Macerl.
"Do zdaj ni bila izvedena nobena sanacija onesnaženih območij"
Po besedah ekologa Antona Komata se država do zdaj ni resno lotila še nobene sanacije najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. "V vseh teh letih ni bila izvedena nobena nujno potrebna sanacija. Nekaj obratov nam je po več letih prizadevanj sicer uspelo zapreti, poleg Lafargea leta 2011 še Kemiplas v Dekanih."
Podobno mnenje imajo tudi v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, kjer poudarjajo, da je država sicer pred kratkim popisala degradirana območja v Sloveniji, a prvo priložnost, da bi na sistemski ravni uredila pogoje za njihovo čimprejšnjo sanacijo, izpustila.
"Vlada je hkrati nasprotovala sprejetemu zakonu o sanaciji Celjske kotline, kar dodatno potrjuje prepričanje, da na tem področju država nima ambicij in iskrenih namenov, da bi ljudem pomagala zagotoviti bivanje v čistem okolju," poudarjajo v Umanoteri.
Za najbolj onesnaženo območje v Celjski kotlini velja območje stare Cinkarne v središču Celja.
- Celjska kotlina: Problemi onesnaženja so na območju prisotni zaradi kemične in metalurške industrije, za glavna onesnaževalca na območju pa veljata Cinkarna Celje in železarna Štore. Najbolj degradirano je območje stare Cinkarne v središču Celja. Po podatkih občinskega programa za varstvo okolja izpred nekaj let so kritične vsebnosti različnih težkih kovin prisotne v radiju približno dveh kilometrov od omenjenega območja. 20. februarja letos je državni zbor na pobudo poslanke SMC Janje Sluga in brez podpore vlade sprejel zakon o okoljski sanaciji Celjske kotline.
- Mežiška dolina: Območje Mežiške doline je onesnaženo zaradi rudarske, metalurške in železarske dejavnosti na Ravnah. Leta 2013 smo na Siol.net poročali, da so na omenjenem območju vsebnosti svinca do tisočkrat, vsebnosti cinka pa do stokrat višje od slovenskega povprečja. Avgusta 2017 je slovensko javnost presenetil podatek, da so pristojni povišane vsebnosti svinca ugotovili v krvi petine triletnikov iz Zgornje Mežiške doline.
- Zasavje: V Trbovljah sta glavni vir onesnaženja zraka s trdnimi delci in žveplovim dioksidom v preteklosti predstavljala Termoelektrarna Trbovlje (Tet) in Lafarge Cement. Cementarna je po izgubi okoljskega dovoljenja leta 2015 zaprla svoja vrata, decembra lani pa je na upravnem sodišču izgubila tudi tožbo proti državi zaradi delne odločitve agencije za okolje (Arso). Trboveljska termoelektrarna je bila od decembra 2014 v likvidaciji, svoja vrata je zaprla sredi leta 2016. Od 1. januarja 2018 Tet sicer ni več v likvidaciji in posluje kot normalna gospodarska družba.
- Šaleška dolina: V Šoštanju in Velenju se zaradi Termoelektrarne Šoštanj (Teš) spopadajo s povišanimi vsebnostmi trdnih delcev in žveplovega dioksida. Kot smo leta 2012 poročali na Siol.net, je Greenpeace izračunal, da naj bi Teš 6 med obratovanjem letno povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev, kar v 40 letih obratovanja pomeni od 1.320 do 1.920 smrtnih žrtev. Teš je izračune omenjene organizacije takrat zanikal.
Velenjska občina je ta mesec vložila tožbo proti Termoelektrarni Šoštanj (Teš) zaradi neizplačila 750 tisoč evrov odškodnine za škodo v letu 2016, ki je nastala kot posledica uporabe infrastrukture med gradnjo bloka 6.
"Slovenija pri reševanju bremen iz preteklosti ni pokazala večjih ambicij"
Kot poudarja Komat, je Slovenija kot podpisnica mednarodne stockholmske konvencije dolžna sanirati vse stare grehe iz preteklosti, zaradi katerih so ne nazadnje vedno bolj prizadeti tudi ljudje.
Ekolog Anton Komat poudarja, da bodo politiki pred volitvami obljubljali veliko, na koncu pa bodo, ko gre za okoljske probleme, naredili bolj malo.
"Sanacija je seveda povezana s stroški, vendar pa se lahko vprašamo, koliko znašajo stroški zdravljenja ljudi, ki so zaradi degradacije okolja bolj izpostavljeni različnim obolenjem," poudarja ekolog.
Kot eno od območij, ki bi bila prav tako potrebna nujne sanacije, Komat navaja tudi črna odlagališča odpadkov na Dravskem polju: "V tamkajšnje gramoznice so od leta 1972, ko je TNT postal prepovedan, nasipali ogromne količine strupov, ki so jih potem zasuli. Podatke o teh odlagališčih smo že posredovali ministrstvu za okolje, ki pa ni ukrepalo."
Da Slovenija tako pri reševanju bremen iz preteklosti kot tudi v primeru obstoječih dejavnosti, ki povzročajo večje onesnaženje, do zdaj ni pokazala večjih ambicij, poudarjajo tudi v Umanoteri: "To se odraža tudi na terenu, kjer se ljudje v lokalnih okoljih vsak dan spopadajo s težavami in nižjo kakovostjo bivanja zaradi onesnaženega zraka, tal, voda ali čezmerne obremenjenosti s hrupom ali smradom."
"Država očitno namerava izigrati državljane in izključiti civilno družbo"
Slovenska javnost je po besedah Komata vedno bolj pozorna na okoljske probleme, vendar pa oblast po njegovih besedah ignorira ljudi, ki opozarjajo oziroma se srečujejo z okoljskimi problemi v lokalnem okolju. "Prejemam ogromno sporočil ljudi, ki poudarjajo, da mehanizmi in inšpekcijski nadzor ne delujejo. Ljudje so zaskrbljeni, kaj storiti, vendar jih država ignorira," poudarja Komat.
Uroš Macerl medtem poudarja, da država na področju okoljske politike očitno namerava izigrati državljane in onemogočiti aktivno sodelovanje civilne družbe pri sprejemanju zakonodaje: "Zato moramo postati aktivni državljani. Ko nam bo to uspelo, ne bodo več mogli delati, kar bodo hoteli."
Glede na neugodne trende in nesreče, ki smo jih v Sloveniji doživeli v preteklem letu, na primer požar v Kemisu, bo področje okolja zagotovo ena od tem predvolilne kampanje, pričakujejo v Umanoteri.
Kot zadnjo od tovrstnih potez predsednik Eko kroga navaja postopek spreminjanja uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju, ki ga je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) označila za postopek, ki prinaša korupcijska tveganja.
"Po naših informacijah je v Sloveniji čezmernemu hrupu trenutno podvrženih okoli 180 tisoč ljudi, ki bi zaradi tega lahko vložili odškodninske tožbe. Ker pa bi državo to lahko stalo tudi do 200 milijonov evrov na leto, so se pristojni odločili, da bodo uredbo spremenili tako, da bodo ljudem odvzeli pravico do odškodnin," pojasnjuje Macerl.
KPK je ob tem sporočila, da javna obravnava predloga ni bila izvedena, ministrstvo za okolje pa je javnost zavajalo, da je sprememba uredbe o hrupu nujna zaradi uskladitve z evropsko direktivo.
2