Teš 6: težava ali rešitev?

Življenje ljudi in okolje v Šaleški dolini sta se v zadnjih šestdesetih letih precej spremenila. Zaradi velikih potreb po električni energiji in premogu, ki ga je bilo v tem predelu Slovenije na pretek, so namreč tukaj zgradili termoelektrarno in rudnik.

Kjer se danes razprostira jezero, je nekoč stala vas Malokdo pa ve, da je na območju, kjer danes leži eno od treh jezer, ki so sicer nastala kot posledica rudarjenja, z ugrezanjem površja, nekoč stala vas Družmirje. Ko so pod površjem zahrumeli prvi stroji, so se hiše zatresle, na stenah pa so se pokazale prve razpoke. Prebivalci vasi so se morali izseliti, na tem območju pa je s 87 metri nastalo najgloblje jezero v Sloveniji.

Industrija je pustila posledice tudi na okolju Prihod tovrstne industrije v dolino je močno onesnažil okolje in povzročil veliko ekološko škodo. Stanje v tem predelu je bilo resno in zato so leta 1987 začeli izvajati ekološko-sanacijski program in leta 1995 je bila na bloku 4 zgrajena prva čistilna naprava. Ob gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) pa se v širši javnosti znova problematizirata ekološkost naložbe in vpliv, ki ga bo imela gradnja bloka na okolje in ljudi v širšem prostoru.

Greenpeace: Teš 6 bo letno povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je na primer izračunala, da naj bi Teš 6 med svojim obratovanjem letno povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev, kar v 40 letih obratovanja pomeni od 1.320 do 1.920 smrtnih žrtev. Ob tem nas je zanimalo, ali je delovanje Teš v preteklosti že imelo vpliv na zdravje ljudi; je morda na tem območju mogoče opaziti povečano stopnjo rakavih obolenj, težav z dihali …

Nekatere raziskave kažejo nekoliko drugačno sliko Okoljevarstveno storitveno podjetje ERICo je v preteklosti že izvedlo tovrstno raziskavo, v kateri so primerjali pojavnost raka med upravno enoto Velenje (občine Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje) in Slovenijo za obdobje 1995‒2002 in ugotovili, da stanje v UE Velenje ne odstopa od povprečja v Sloveniji. Na inštitutu pa trenutno izvajajo tudi raziskavo, v kateri so ugotovili, da je bila umrljivost v UE Velenje med letoma 2005 in 2010 nižja kot v celjski regiji, ta sicer ni v vplivnem območju termoelektrarne. V UE Velenje je sicer po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v tem obdobju za z respiratornimi boleznimi povezanimi vzroki umrlo skupaj 49 ljudi (in sicer od tega zaradi bolezni dihal 29, zaradi raka sapnika, sapnic in pljuč pa 20 ljudi). "Primerjava po posameznih boleznih pokaže, da je v Velenju nižja umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč. Umrljivost zaradi bolezni dihal v UE Velenje je v primerjavi s celjsko regijo bistveno nižja (od 20 do 45 odstotkov) v obdobju od leta 2005 do 2009, v letu 2010 pa izenačena," so za Planet Siol.net še povedali na inštitutu.

Enaka količina elektrike za manj onesnaževanja Pa bo gradnjo šestega bloka Teš slabo vplivala na okolje? Na inštitutu ERICo trdijo, da ne. "Gradnja bloka 6 šoštanjske elektrarne je nadaljevanje uspešne okoljske sanacije. V primeru, da bloka 6 ne bi zgradili, bi podaljšali dobo eksploatacije obstoječih blokov, saj za Teš v slovenskem elektroenergetskem sistemu še nekaj časa ne bo alternative. To pomeni, da bi letno porabili približno milijon ton več premoga in v okolje izpustili temu skladno večjo količino onesnažil, kar bi vplivalo tudi na drugačno izpostavljenost ljudi," so povedali na inštitutu in dodali, da bo novi blok proizvedel približno enako količino elektrike kot obstoječa dva, pri tem pa precej manj onesnaževal okolje.

Zatrjujejo še, da prebivalci Velenja danes dihajo boljši zrak kot drugod po Sloveniji. Srednja letna koncentracija žveplovega dioksida je bila v Velenju leta 2010 dva mikrograma na kubični meter, enako v Ljubljani Bežigrad, v Celju pa 6. Domačini so sicer prepričani, da onesnaženost najbolj prizadene višje ležeče vasi v dolini in vasi za termoelektrarno (Zavodnje, Lokovica, Bele Vode) in da je tam okoljska slika drugačna.

Lastnika Erica sta tudi Teš in Premogovnik Velenje Pogled na spletno stran Erica pa nam razkrije tudi lastniško strukturo inštituta. Večinski (51-odstotni) lastnik podjetja je Gorenje, preostala dva lastnika pa sta še Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje.

Nina Štros: Vpliv Teša na zdravje ljudi in okolje še vedno obstaja Vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros je za Planet Siol.net povedala, da je TEŠ v preteklosti imel veliko večji vpliv na zdravje ljudi in okolje, kot ga ima danes, a opozarja, da ta vpliv še vedno ostaja. "Pri izgorevanju premoga se v zrak sproščajo različni plini, ki imajo večji in manjši vpliv na človekovo zdravje. Najbolj problematični so dušikovi oksidi, žveplov dioksid in trdni delci, ki pri ljudeh povzročajo različna obolenja."

"Vplivno območje termoelektrarne ni samo območje Šoštanja in Velenja" Štrosova še opozarja, da vplivno območje termoelektrarne ni samo območje Šoštanja in Velenja, temveč je verjetno veliko obsežnejše. Po njenem mnenju bi morali, da bi lahko natančno vedeli, kako daleč segajo vplivi TEŠ, izvesti konkretno hidrometeorološko modeliranje, ki nam bo dalo natančne odgovore, kam se pomikajo zračne mase in kje se onesnaževaje iz Teša odlaga. "Zato govorjenje, da stopnja obolevnosti za boleznimi, ki jih lahko pripišemo onesnaženemu zraku v Velenju in Šoštanju, ne presega stopnje obolevnosti v drugih regijah (še posebej celjski) ni relevanten podatek, ker je morda območje vplivanja Teš izrazitejše kje drugje. Prav tako je splošno znana javna skrivnost, da je Celjska kotlina verjetno najbolj onesnaženo področje v Sloveniji, kjer je pogostost določenih bolezenskih stanj višja kot drugje."

"Življenje se bo izboljšalo šele takrat, ko se bodo ustavile vse turbine" Štrosova še meni, da se življenje v Šaleški dolini in širše z gradnjo Teš 6 ne bo izboljšalo, temveč bo, vsaj kar zadeva kakovost bivalnega okolja (na katerega poleg preostalih dejavnikov vpliva tudi Teš), ostalo enako. "Trenutno delujoči bloki imajo vsi nek sistem čiščenja izpustnih plinov, standardi se bodo še poostrili, a ker bo proizvodnja šestega bloka enaka oziroma večja od dosedanjih zmogljivosti, korenitega preskoka ne bo. V Šaleški dolini in širše se bo življenje resnično izboljšalo šele takrat, ko se bodo v Termoelektrarni Šoštanj ustavile vse turbine."

"Teš 6 je sopomenka za razvojno stagnacijo na področju energetike" Štrosova meni, da šesti blok ni prava rešitev za energetske težave Slovenije. "Teš 6 lahko Slovenijo zaklene v odvisnost od premoga za kar 40 let. Že danes imamo na voljo tehnologijo za izkoriščanje obnovljivih virov energije brez negativnih učinkov za okolje, v prihodnjih letih pa se bo njena cena nižala." Dodaja še, da so dokazali, da obnovljivi viri skupaj z učinkovito rabo energije spodbujajo gospodarski razvoj, ustvarjajo več delovnih mest, zmanjšujejo uvozno odvisnost in nižajo stroške za energijo, pri tem pa prispevajo k podnebni stabilnosti. "Vse to so koristi in priložnosti, ki jih Slovenija z vztrajanjem pri premogu in Teš 6 odriva v abstraktno prihodnost. Teš 6 je sopomenka za razvojno stagnacijo na področju energetike," je še dodala vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros.