Torek, 7. 11. 2023, 7.45
5 mesecev, 3 tedne
Golob: Ne načrtujemo nobenih novih davkov za prebivalstvo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,47
Predsednik vlade Robert Golob je gostil posvet vodij parlamentarnih strank, na katerem so se pogovarjali o osnutku predloga zakona o obnovi po avgustovski ujmi. Zakon bo podrobno opredelil sanacijo in vire njenega financiranja, prinesel pa naj bi tudi vrsto ukrepov, med drugim krajšanje nekaterih rokov z namenom pospešitev gradnje.
Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti. Pripombe pričakuje še danes do 15. ure.
Z zakonom želi vlada pospešiti postopke na področju gradnje. Med drugim mnenjedajalcu nalaga, da mora pri gradnji državne infrastrukture na razvojnih projektih, ki so v interesu tako države kot prizadete regije, projektne pogoje izdati v 15 dneh od prejema zahteve, je razvidno iz osnutka predloga zakona, ki ga je pridobila STA.
Za pomoč prebivalcem je v predlogu zakona med drugim predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano stoodstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi posameznikom, ki niso kreditno sposobni. Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov, z nepovratnimi in tudi povratnimi sredstvi.
Pomembno povečanje pravic za prizadete v poplavah
Predsednik vlade Robert Golob je po posvetu povedal, da so osnutek zakona o obnovi in razvoju pripravljali dva meseca, zadnjih deset dni pa zbirajo pripombe vseh deležnikov. "Danes smo imeli posvet s predstavniki vseh parlamentarnih strank z enim samim ciljem: da iščemo konsenzualne rešitve. Zakaj? Ker ta zakon pomembno posega v obstoječo zakonodajo in pravice tako ljudi kot gospodarstva in lokalnih skupnosti."
Obseg škode po poplavah je po Golobovih besedah tako velik, da se, če bi delovali v skladu z zakonodajo, ki je veljala preteklih 30 let, marsikdo od omenjenih ne bi mogel postaviti na noge. "Zato smo šli v pomembno povečanje pravic za vse tiste, ki so bili prizadeti v poplavah," je uvodoma poudaril Golob.
Povečanje pravic za sabo pa po njegovih besedah potegne potrebo po dodatnih finančnih virih. "Najprej bomo varčevali v proračunu. Nato bomo posegli v bilančne dobičke državnih podjetij. Hkrati načrtujemo nove davčne vire: davek na bilančno vsoto bank in začasno povečanje davka na dobiček oziroma prihodek pravnih oseb. To so vsi finančni viri, ki jih bomo potrebovali. Ne načrtujemo nobenih novih davkov za prebivalstvo. In ne pričakujemo nobenih novih davkov iz naslova dela." Prve dodatne prilive iz novih davčnih virov Golob napoveduje za leto 2025, sanacijo pa naj bi v prihodnjem letu financirali iz solidarnostnega sklada EU, dividend SDH in z zadolževanjem.
Na vprašanje, koliko denarja naj bi se v proračun steklo na račun dodatnih finančnih virov, je Golob odgovoril, da je za zdaj znana poraba, ki so jo za sanacijo predvideli v letošnjem proračunu in proračunu za prihodnje leto. "Gre za 520 milijonov v letošnjem in 1,1 milijarde evrov v proračunu za prihodnje leto," je dejal.
Pomembno vprašanje upravljanja vodotokov
Tisto, kar je še pomembno pri predlaganem zakonu, je po Golobovih besedah velika pohitritev postopkov za pridobivanje dovoljenj in umeščanje v prostor ter v primeru razlastitev, da bi lahko hitro prišli do nadomestitvenih gradenj. "Dodajamo tudi pomemben vidik, in sicer kako bomo lahko bolj učinkoviti pri upravljanju vodotokov in odpravi posledic plazov," je dodal Golob, ki je poudaril, da se je na sestanku ravno to vprašanje izkazalo za ključno. "Na to temo bomo zakon do pošiljanja v parlament še dopolnjevali, ker je ključno, da razmejimo pristojnosti občin in države ter da zagotovimo, da smo hitri pri odzivanju na krizne razmere."
Golob je povedal, da uvajajo dodatni strokovni nadzor nad delovanjem proračunskega sklada za odpravo posledic po ujmi, in to poleg vseh že predvidenih nadzornih organov. "Ne samo, da bodo podatki o porabi iz sklada objavljeni javno, želimo tudi, da se njihovo porabo podrobno spremlja," je poudaril.
Dejal je še, da so ga današnji pogovori navdali z optimizmom, da je mogoče doseči konsenz na temo sanacije po ujmi - ne samo med političnimi strankami, temveč tudi občinami, gospodarstvom oziroma socialnimi partnerji. Zakon naj bi do konca novembra poslali v parlament, cilj pa je po njegovih besedah, da začne veljati v začetku prihodnjega leta.
Janša: Tak pristop so kritizirali
Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je zastavljene ukrepe podprl, se je pa pri tem spomnil na obdobje svoje zadnje vlade: "Gre za tako imenovani omnibus zakon, s katerim razveljavljamo ali dopolnjujemo vrsto drugih zakonov, v tem primeru več kot dvajset. Gre za pristop, ki je ustrezen v kritičnih razmerah - za odpravljanje naravnih nesreč ali kakšnih drugih kritičnih dogodkov. V času epidemije covida smo sprejeli deset takšnih zakonov, takrat je bil ta pristop kritiziran, zdaj se je izkazalo, da je to edini možen način za reakcijo na situacijo, ki je doletela državo avgusta."
Janša je priznal, da je veliko rešitev v zakonu primernih in da jih bodo tudi podprli. "Deloma pa moti veliko vsebine, ki je v tem zakonu za obnovo z vsebino, ki je v interventnem zakonu. Na to, da je treba te stvari ločiti, smo začeli opozarjati že na prvem sestanku nekaj tednov po sami ujmi. Razumemo, da je, ko gre za financiranje nujnih ukrepov, predolgo čakati tri ali štiri mesece in je treba dati nekaj ukrepov v interventni zakon, ne pa vseh. Računamo, da bomo nekatere stvari lahko iz interventnega zakona umaknili in jih dali v zakon o obnovi," je povedal.
Glavni pomislek SDS se po Janševih besedah nanaša na zagotavljanje sredstev za samo obnovo. Vlada je ubrala pristop zbiranja sredstev iz različnih virov - tudi z novimi davki in prispevki, je dejal. "Kot je povedal tudi predsednik vlade, bo glavna obremenitev prišla v letu 2025. Vprašanje je, kakšen bo takrat ta davčni izkupiček glede na to, da se gospodarstvo ohlaja. Mi bi ubrali drugačen pristop, in sicer da bi s sistemskimi spremembami pomagali gospodarstvu in poskusili ta trend obrniti. Ker z višjo gospodarsko rastjo so tudi iz nižjih davčnih stopenj zbere več sredstev," meni prvak SDS.
Državni zbor bo v petek na izredni seji, ki se bo začela ob 12. uri, obravnaval predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Prihodnji teden, v četrtek, bo sledila še ena izredna seja, tokrat na temo varnostnih vprašanj v povezavi z nezakonitimi migracijami. Prvo sejo so zahtevali v koaliciji, drugo v SDS.
Cilj novele zakona o interventnih ukrepih je po navedbah vlade, da bi prizadeti čim prej prejeli predplačilo za sanacijo stanovanj. Predlog predvideva, da se predplačila za obnovo stanovanj izplačajo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6.000 evrov. O tem ministrstvo za naravne vire in prostor obvesti lastnika, izplačilo pa izvede finančna uprava (Furs).
Z namenom hitrejšega in preprostejšega vodenja in odločanja v postopkih izjemnega dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem pa bi z novelo zakona omogočili organom, da pridobijo podatke iz centralnega registra prebivalstva in zemljiške knjige. Zagotovili bi tudi povrnitev stroškov prizadetim v poplavah in plazovih, povezanih z začasnim bivanjem v drugi stanovanjski enoti, kot so na primer stroški za dobavljeno energijo, ogrevanje, komunalne storitve in podobno. Predlog novele med drugim predvideva črtanje začasnega ukrepa obveznega solidarnostnega prispevka.
Tudi v NSi kritični do obdavčitve gospodarstva
Predsednik opozicijske NSi Matej Tonin je pozdravil željo, da se o tako pomembnih zakonih poskušata najprej uskladiti koalicija in opozicija. Zakonski predlog po mnenju NSi potrebuje nekaj popravkov in dopolnitev, nekatere stvari pa bi morali iz njega povsem izključiti.
Kot eno največjih pomanjkljivosti je tudi Tonin izpostavil področje urejanja vodotokov. "Te poplave so se v tako velikem obsegu zgodile prav zaradi slabega urejanja vodotokov. Jasno je, da sedanji sistem urejanja vodotokov ne deluje, sedanji sistem koncesionarjev ni dajal pravih rezultatov," je dejal. Vsaj za drugi red voda bi morale biti pristojne občine, saj bolje poznajo razmere na terenu, je dodal.
Posebej kritičen je bil prvak NSi do načrtovane dodatne obdavčitve gospodarstva. "Če bo dodatna obremenitev gospodarstva ostala tudi v končni različici zakona, Nova Slovenija tega zakona ne bo podprla," je napovedal. V predlogu zakona NSi med drugim pogreša tudi sankcije, če se pristojni ne bodo držali predpisanih rokov v postopkih, obenem pa si opredelitev za prednostno naložbo želi tudi za južni krak tretje razvojne osi.
Ujme so odprle stare rane
Podpredsednik SD Jani Prednik je s pristopom k pripravi in sprejemanju zakona zadovoljen. Poudaril je, da so poletne ujme na Koroškem "odprle tudi nekatere stare rane", saj so znova izpostavile problematiko onesnaženosti okolja s težkimi kovinami. "Zakon vključuje tudi člene, ki bodo reševali to problematiko," je dejal.
V SD so po njegovih besedah zahtevali vključitev členov, ki ne bodo prinesli le sanacije Koroške in Zgornje Savinjske doline, temveč pozneje tudi razvoj teh območij. "Verjamem, da ta zakon ne bo točka političnega obračunavanja in da bomo v končnem sprejemanju v državnem zboru prišli do takšnega zakona, s katerim bomo zadovoljni vsi," je dodal.
Po besedah koordinatorice Levice Aste Vrečko pa je ključno, da se čim prej začne drugi del sanacije po neurjih. Zakon o obnovi bo dobra osnova za prihodnje delo vlade na tem področju, je dejala. Poudarila je tudi pomen namenske porabe sredstev za obnovo. "Nujno pa je, da se ob tem zamislimo tudi nad posledicami podnebnih sprememb, ki so tudi med povzročitelji tovrstnih katastrof," je dodala.
