"Glavni igralci so že na začetku begunske krize zatajili"

Evropski poslanci Tanja Fajon (S&D/SD), Lojze Peterle (ELS/NSi) in Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem!) so sredi navala beguncev in migrantov na slovensko mejo kolesarili po Ljubljani. V okviru evropskega tedna mobilnosti so podpisali svoje zaveze k uporabi oblik prevoza, prijaznih do okolja, na okrogli mizi o razvojnih izzivih, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, pa so se zavzeli za solidarnost v begunski problematiki.

Fajon: Slovenija se je začela pripravljati zelo pozno "Veseli me, da je vlada te dni kaže pripravljenost za varnost na mejah, predvsem pa za tisti humanitarni odziv, ki je v tem trenutku izjemno pomemben," je dejala Fajonova.

Ostro obsoja ravnanje Madžarske in pravi, da "ni primerjave s tem, kar ta trenutek delajo druge države z uvedbo ostrejšega nadzora na mejah". Fajonova upa, da je uvedba nadzora na meji začasna, dokler ne bodo našli neke skupne evropske rešitve. "Želela bi si, da bodo meje v Evropi ostale odprte. To je tista temeljna svoboda gibanja, za katero smo se desetletja bojevali."

"Upam, da je Slovenija pripravljena. Moja kritika je, da se je Slovenija začela zelo pozno pripravljati. Pred izzivom smo bili že pred meseci, ko smo vedeli, da begunski val prihaja, a se s tem ni nihče veliko ukvarjal. Mislim tudi, da bi morala javnost veliko več sodelovati v razpravah in biti obveščena, kdo so ljudje, ki prihajajo."

Evroposlanka še dodaja, da želi biti, če se bo kriza v Sloveniji zaostrila, na ulici in pomagati humanitarnim organizacijam.

Peterle: Glavni igralci so že na začetku krize zatajili Je migrantska kriza odziv na povabilo Nemčije, ker ta potrebuje pol milijona novih delavcev na leto? "Demografska slika v Nemčiji je še hujša. Nemčija bo potrebovala še več delovne sile. Nekaj milijonov. A gre tudi za politično težavo, ker nekatere politične sile pravijo, da je to za Nemčijo preveč, in širijo strahove," meni Lojze Peterle. Dejal je, da je Nemčija v preteklosti že ugotovila, da model integracije ni uspešen, in da se bo verjetno na integracijo bolje pripravila.

"Orban oziroma Madžarska, ki je bila precej na udaru, je ob odsotnosti jasne in odločne evropske politike začela braniti meje svoje države. Sprejemajo begunce, ne želijo pa ilegalnega prehajanja meje." Peterle meni, da je madžarski predsednik vlade tako pripomogel k temu, da je začela EU resneje razmišljati o skupnih ukrepih.

O neenotnosti EU je dejal, da bi bilo dobro, da bi evropski politiki pogledali, zakaj je zašla v težave Jugoslavija in zakaj je razpadla. "V tej državi so nekateri živeli po drugih pravilih kot drugi. Ista težava je v EZ. Če hočemo skupaj naprej, moramo imeti skupne cilje, dovolj hiter način odločanja, ko se pojavijo kritične razmere. Nobena evropska država, tudi največja, teh težav ne more reševati sama. Obsojeni smo na to, da delamo skupaj," je prepričan Peterle.

"Ključna stvar za Evropo, ne samo za Evropo, ta čas je, da se posveti izvoru, od koder prihajajo begunci, skratka da se konflikti omejijo tam, kjer se dogajajo. Tu so svet oziroma glavni igralci zatajili na samem začetku, če niso takega razvoja celo pospešili," je bil kritičen. Kot glavne igralce je Peterle navedel predvsem ZDA, Rusijo, Kitajsko in Iran.

Šoltes: Evropa še nikoli ni bila tako neenotna Evropa je "mnogo manj enotna, kot bi smela ali morala biti", meni Igor Šoltes. "Čim večja, močnejša je kriza, bolj neenotna je Evropa, namesto da bi bila bolj enotna. Manjka skupna evropska zunanja politika." Svari pred zapiranjem mej in rušenjem schengenskega območja.

Šoltesa preseneča neodzivnost Evrope na to problematiko v zadnjih letih. "Dogodki so bili predvidljivi, to se je v Italiji dogajalo že zadnjih štiri, pet let. Namesto da bi ukrepali, smo še ukinili program Mare Nostrum in krčili sredstva. Mirno smo gledali, dokler to ni potrkalo na naša vrata. Če bi se pravočasno odzvali, bi bile posledice lahko drugačne."

"Evropski komisiji smo naročili, naj sprosti sredstva, kolikor je mogoče, iz različnih fondov, da se začne reševati ta problematika in da se pomaga državam, ki so najbolj prizadete, in državam, iz katerih bežijo begunci. Težavo je treba reševati tam, kjer je nastala."

Šoltes pravi, da je pri reševanju krize na terenu pomagal že od začetka, ko je val dosegel Madžarsko. Nekaj poslancev Zelenih iz Madžarske je ustanovilo svojo fundacijo za pomoč, za tako imenovane hotele pod milim nebom.

O nasilju, ki se pojavlja med migranti, pravi, da "akcija vedno rodi reakcijo in tudi v tem primeru ni nič drugače. Ko so ljudje ogroženi, bolj zaprti, se odzovejo na svoj način". Opozarja, da je ob nasilnem vedenju beguncev treba ravnati strpno in modro. "Najhujše je seveda, če se zadeva sprevrže v nasilje, ki ga je skoraj nemogoče ustaviti."