Ponedeljek, 13. 11. 2023, 9.11
1 leto, 1 mesec
Glavni ekonomist GZS s presenetljivo novico iz gospodarstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,61
"To je bilo pozitivno presenečenje," je podatek o septembrski industrijski proizvodnji komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije, je v svojem tedenskem pregledu stanja v gospodarstvu izpostavil, da se je skupna vrednost industrijske proizvodnje septembra v primerjavi s trendi predhodnih mesecev krepko povišala, kar je bilo "pozitivno presenečenje". Tudi stanje na trgu delovne sile je pri nas še vedno spodbudno, čeprav se gospodarstvo v večini razvitih držav še naprej ohlaja.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila septembra v Sloveniji sezonsko prilagojeno za 4,1 odstotka višja kot avgusta, potem ko je v predhodnih dveh mesecih upadla za desetino glede na obseg maja in junija. "To je bilo pozitivno presenečenje, saj smo napovedovali 0,5-odstotno rast, vseeno pa so podatki začasni in s tem manj zanesljivi, da bi lahko nedvoumno potrdili tako visoko rast. Vseeno je rast nakazoval že septembrski medletno nižji padec porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih glede na avgust," je v pregledu gospodarskih gibanj opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Čeprav je bil obseg industrijske proizvodnje najvišji v zadnjih treh mesecih, je ta v tretjem četrtletju glede na predhodno četrtletje zaradi slabših rezultatov v poletnih mesecih upadel za 4,8 odstotka. To je bil že šesti padec v zadnjih sedmih četrtletjih. Upad je bil drugi največji po drugem četrtletju 2009, ko je padel za eno šestino.
Obseg prodaje na evrskem območju zrasel le v farmaciji in zdravstvu
Na evrskem območju se je oktobra že petič zapored skrčil obseg prodaje na najnižjo raven v zadnjih 35. mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. "Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Obseg prodaje je tako upadel v 18 od 20 sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo v farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav," je izpostavil Ivanc.
Veliko služb v trgovini, v gradbeništvu zadržani
V tretjem četrtletju je bilo v Sloveniji skupaj razpisanih 22.211 prostih delovnih mest, kar je za 5 odstotkov manj (desezonirano), kot jih je bilo v drugem četrtletju. Ivanc navaja, da je bilo povečano povpraševanje po novi delovni sili zabeleženo v šestih od osemnajstih dejavnosti. Največ prostih delovnih mest je bilo v gradbeništvu (4.360; -217 glede na Q2 2023) in predelovalnih dejavnostih (4.317; +107 glede na Q2 2023). V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo večje povpraševanje v trgovini (3.232 prostih delovnih mest; 235 več) in javni upravi (410 prostih delovnih mest; 111 več). Po drugi strani pa so bili delodajalci v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.793 prostih delovnih mest; -377) gostinstvu (1.627 prostih delovnih mest; -229), prometu in skladiščenju (1.621 prostih delovnih mest; -226) in gradbeništvu (4.360 prostih delovnih mest; -217) nekoliko bolj zadržani pri iskanju nove delovne sile.
Kot avtor tedenskega novičnika »Izpod peresa glavnega ekonomista – 45. teden leta 2023« bi rad opomnil, da je bil povzetek novičnika nekoliko vzet iz konteksta. Problematična sta predvsem naslov in prvi odstavek, ki se glasi:
Bojan Ivanc, glavni ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije, je v svojem tedenskem pregledu stanja v gospodarstvu izpostavil, da se je skupna vrednost industrijske proizvodnje septembra v primerjavi s trendi predhodnih mesecev krepko povišala, kar je bilo "pozitivno presenečenje". Tudi stanje na trgu delovne sile je pri nas še vedno spodbudno, čeprav se gospodarstvo v večini razvitih držav še naprej ohlaja.
Težava je v tem, da bi lahko bralec, ki ni prebral celotne objave (v nadaljevanju sicer korektno navedene vsebine iz novičnika), dobil napačen vtis, da je stanje na področju industrijske proizvodnje oziroma predelovalne dejavnosti pozitivno. Na to so nas opozorili tudi nekateri naši člani. Res je, da je bila proizvodnja septembra bistveno višja, kot smo pričakovali, vendar to ne spremeni dejstva, kar je bilo zapisano v predzadnjem odstavku našega novičnika, da je bila v prvih devetih mesecih skupna vrednost industrijske proizvodnje za 5,5 % nižja kot v istem obdobju lani; kar je zaskrbljujoče.
Bojan Ivanc
