SiolNET. Novice Slovenija
2,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Feminizacija sodstva: ko je sodnikov le še za vzorec

2,99

termometer

sodišče, zatožna klop
Slovenija se po številu sodnic uvršča na drugo mesto med evropskimi državami. Pred nami je samo še Latvija. Foto: STA

Ta teden so po potrditvi v državnem zboru zaprisegli novi sodniki in sodnice. Zadnja leta se redko zgodi, da se sodnicam pridružijo tudi njihovi stanovski kolegi. Slovenija se po številu sodnic uvršča na sam vrh evropskih držav. Ali feminiziranost našega pravosodja odraža sistemski problem, ki bi za večjo zastopanost obeh spolov potreboval bolj konkretno zakonodajno rešitev, smo vprašali nekdanja ustavna sodnika Ernesta Petriča in Toneta Jerovška.

Ukc maribor covid koronavirus Novice Koronavirus poudaril že znano problematiko v UKC Maribor #video

V četrtek je pred predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem zapriseglo enajst novih sodnikov, med katerimi je bilo osem žensk in le trije moški. O manjši zastopanosti moškega spola v slovenskem pravosodju kažejo tudi statistični podatki.

Slovenija se na lestvici po deležu sodnic uvršča na drugo mesto med državami stare celine (več na koncu članka), saj imamo kar 79,1 odstotka ženskih sodnic in le 20,9 odstotka moških. Slika je nekoliko drugačna le na vrhovnem sodišču, kjer razmerje spolov kaže v prid moškim – zastopanost teh je 58,1 odstotka.

Grafični prikaz kaže statistično sliko strukture sodnikov po spolu, glede na vrsto sodišča:

 

Sodstvo je bilo nekoč v domeni moških

Kot pojasnjuje nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, ni razloga za zaskrbljenost. "Še nekaj desetletij nazaj so bile sodniške službe v domeni moških. To sem imel možnost izkusiti tudi kot sodnik na ustavnem sodišču. Bilo je devet moških in dve ženski," pojasnjuje in dodaja, da se je v času, ko je deloval kot predsednik ustavnega sodišča, delež nato obrnil v prid ženskim kolegicam, saj je bilo pet sodnic in štirje sodniki. 

Nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič ne vidi težav v tem, da imamo več sodnic kot sodnikov. Nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič ne vidi težav v tem, da imamo več sodnic kot sodnikov. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Drugačno mnenje o tem pa deli njegov kolega, nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. Sam ocenjuje, da je v vseh poklicih najustreznejša uravnotežena sestava spolov. "Tako je tudi v sodstvu, tožilstvu, pa tudi v advokaturi. Vemo, da moški in ženski možgani delujejo različno," pojasnjuje.

Ob tem Jerovšek postavlja vprašanje, kakšno vlogo ima določen poklic v družbi. "Imamo nekaj tehničnih poklicev, ki so bili od nekdaj moški. Tudi sodstvo je bilo nekdaj v celoti moški poklic," pravi Jerovšek.

Gorenje Posel danes Delavski praznik v Velenju zaznamoval protestni shod zaposlenih v Gorenju #video

Gre za trend, ki ga ne bo rešila sistemska ureditev?

O razlogih, zakaj je pravosodje tako rekoč postalo ženska funkcija, bi veljajo razpravljati, med drugim meni Petrič. "Morda razlogi tičijo v tem, da tovrstni poklici moške odbijajo," ocenjuje. Kot še pravi, v tem, da se je pravosodje premaknilo v polje ženskih poklicev, ne vidi nič slabega. 

Jerovšek na trend feminizacije sodstva gleda s širše perspektive. "Na zadevo gledam tudi z vidika, kako teče vzgoja otrok za bodoče poklice. Kako v šolah in v družinah otroke pripravljajo na kariere in kako jim poklice predstavijo. Prišlo je do tega, da se ljudje sprašujejo, kje moški sploh so, saj je cela vrsta poklicev feminiziranih, ne zgolj pravosodje," pojasnjuje. 

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek kot razlog za večji odstotek ženskih sodnic med drugim navaja vzgojo in boljši učni uspeh pri ženskah lepšega spola. Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek kot razlog za večji odstotek ženskih sodnic med drugim navaja vzgojo in boljši učni uspeh pri ženskah lepšega spola. Foto: Tina Deu

Ob tem Jerovšek še dodaja, da na trend vpliva tudi sam študij. "Selekcija se je pri nas zgodila že na fakultetah. Zadnjih 15 let smo na pravu sprejemali samo prav dobre in odlične dijake. Dekleta so bila pri uspehu bolj prizadevna. Poleg tega so imeli prednost na pravosodnem izpitu tisti z boljšimi ocenami, pri čemer so bile spet boljše ženske," še razlaga Jerovšek.

Denar, evri, bankovci Posel danes Visoki prejemki državnih direktorjev: izplačal si je več kot 60 tisoč evrov nagrade #video

Ustreznost kandidatov ima prednost

Na vprašanje, ali bi se morala spolna zastopanost na slovenskih sodiščih urediti z zakonom, tako kot je to urejeno pri drugih funkcionarskih položajih, na primer v državnem zboru, kjer mora biti v 90-članskem parlamentu vsaj četrtina žensk, pa je Ernest Petrič do uvedbe obveznih spolnih kvot v pravosodju nekoliko zadržan, saj, kot pravi, bi s tem skušali na silo uvesti določena razmerja. 

Namesto teh bi morala po njegovem mnenju nadvladati predvsem strokovna ustreznost sodnikov.

"Pravosodje zahteva predvsem odlične oziroma najboljše pravnike. Nekdo, ki opravlja funkcijo v pravosodju, opravlja – to sem že večkrat rekel – božjo funkcijo. Sodnik je tisti, ki odloča o tem, ali je nekdo kriv ali nedolžen, ali je nekaj prav ali narobe. To zahteva veliko zrelost, znanje, poštenost in tistega, kar včasih manjka – veliko notranje neodvisnosti. Da ga naprej žene iskanje pravičnosti in da ga nič izven tega ne moti ali obremenjuje," dodaja Petrič.

Bolj kot na spol mora biti v ospredje postavljena strokovna kompetentnost kandidatov, meni Petrič. Bolj kot na spol mora biti v ospredje postavljena strokovna kompetentnost kandidatov, meni Petrič. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Ali bi bila za bolj enakopravno razmerje moči potrebna sistemska rešitev, Petrič ocenjuje, da to ni potrebno. "Vendarle bi vztrajal pri tem, da spolne kvote in razmerja ob takšnem poklicu postavimo na stran in v ospredje postavimo kakovost – sam izbor sodnikov, njihovo sposobnost, neodvisnost in izkušenost," pojasnjuje Petrič.

"Bojim se, da bi mehanski pristopi k ustvarjanju tovrstnih kvot zadeve odslikavali na način, da so vsi dobri za vse ne glede na spol. Verjamem v to, da je treba za takšne funkcije izbrati najboljše kandidate – pa naj bo to ženska ali moški," za konec še pove Petrič.

Kako poteka postopek imenovanja sodnika?

Prosta sodniška mesta razpiše vrhovno sodišče v štirinajstih dneh od prejema obrazloženega mnenja predsednika sodišča. Razpis se nato objavi v uradnem listu. Razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od petnajst dni.

13-članski sodni svet nato preuči vse prijave kandidatov za sodniško funkcijo. Izbirni postopek ima lahko več faz, tako da se kandidati postopno izločajo. Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga je dolžan v skladu z določbami zakona predlagati državnemu zboru v izvolitev. Po potrditvi kandidata v državnem zboru sledi zaprisega pred predsednikom državnega zbora. 

V četrtek je zapriseglo 11 sodnikov in en vrhovni sodnik:

- Matej Čujovič,
vrhovni sodnik (ni prisegel na novo),
Anja Štrovs, Okrožno sodišče v Kopru,
Lina Marina Nagy, Okrajno sodišče v Postojni,
Helena Melliwa, Okrajno sodišče v Mariboru,
Anja Gulje, Okrajno sodišče v Grosupljem,
Ines Rostohar, Okrajno sodišče v Grosupljem,
Miha Šubara, Okrajno sodišče v Kočevju,
Eva Vihar Kranjec, Okrajno sodišče v Domžalah,
Marko Justin, Okrožno sodišče v Ljubljani,
Bernard Tajnšek, Okrožno sodišče v Ljubljani,
Vasilija Lacković, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani,
Barbara Holc, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 27
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin