Četrtek, 4. 10. 2018, 15.53
6 let, 1 mesec
Erjavec pričakuje, da bo Slovenija razvezala obrambni mošnjiček
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
4
Obrambni minister Karl Erjavec je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo začela Slovenija resno zviševati obrambne izdatke. Zadovoljen bi bil, če bi naslednje leto za obrambo namenila 1,1 odstotka BDP. Poudaril je, da je naročil nov srednjeročni obrambni načrt, izpostavlja tudi potrebo po prenovi zastarele strategije nacionalne varnosti.
Nova vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo povečevala obrambne izdatke, je spomnil minister Karl Erjavec, ki ni želel govoriti o številkah. Je pa izpostavil, da je bil na vrhu zveze nato letos julija izjemen pritisk, da bi države čim prej dosegle cilj dveh odstotkov BDP za obrambo.
Najprej čaka Slovenijo razprava o proračunu za leto 2019, je spomnil minister in izrazil pričakovanje, da bo začela Slovenija resno povečevati delež obrambnih izdatkov, ker bo sicer težko dosegla cilje.
Dober kazalec bi po ministrovih besedah bil, da bi že prihodnje leto pokazali en konkreten korak v tej smeri. "Zelo zadovoljen bi bil, če bi se dogovorili, da v letu 2019 namenimo 1,1 odstotka za obrambne izdatke," je dejal.
Minister je še izpostavil, da je takoj naročil pripravo novega srednjeročnega obrambnega načrta, saj sedanji ni realen in ne odseva realnih pričakovanj.
"S takim programom ne moremo naprej," je poudaril Erjavec in spomnil, da je v njem določeno, da bi leta 2023 dosegli 1,11 odstotka BDP za obrambne izdatke. "Če bomo imeli takšne dokumente, potem nismo kredibilen in resen partner ter nismo resni in odgovorni do državljanov," je opozoril.
V ponedeljek bo o obrambnem proračunu razpravljala koalicija
V ponedeljek bo po Erjavčevih besedah o tem razpravljala koalicija, v torek pa bo srednjeročni obrambni načrt nove vlade ključna tema ob obisku generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v Sloveniji.
Minister je tudi opozoril, da je to proces, pri katerem ne gre le za izpolnjevanje Natovih ciljev, temveč za odzivanje na nove varnostne izzive in za zagotavljanje varnosti državljanom.
Erjavec ni želel konkretneje govoriti o številkah in časovnem načrtu. Delati bomo začeli takoj. Kakšne bodo številke in v kakšnem obdobju bo nov srednjeročni načrt sprejet, je pa politično vprašanje, na katerega trenutno še nimam vpliva, je dejal.
Stoltenberg pričakuje verodostojne načrte za dosego obrambnega cilja do konca leta
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bodo zaveznice v načrtih za dosego cilja dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024 predvidele realno zvišanje porabe na letni ravni. "Zaveznice bodo o nacionalnih načrtih poročale do konca leta," je poudaril po koncu zasedanja obrambnih ministrov Nata.
"Z Levico je mogoče doseči minimalni kompromis"
Na vprašanje, kako bodo o krepitvi obrambnih izdatkov prepričali Levico, pa minister odgovarja, da bi bilo zelo idealistično, če bi mislili, da lahko glede teh vprašanj v družbi dosežemo popolno soglasje, a obenem ocenjuje, da je z Levico mogoče doseči "nek minimalni kompromis".
Prepričan je namreč, da se tudi Levica zaveda, da bo treba narediti nekaj korakov za večjo varnost. Na primer, pri usklajevanju koalicijske pogodbe je Levica podprla prenovo helikopterjev, zato na to vprašanje ne smemo gledati enostransko in kakor da za Levico ni absolutno nič sprejemljivega.
4