Ponedeljek, 12. 2. 2018, 18.17
6 let, 2 meseca
Džamije v Ljubljani ne bo še vsaj eno leto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,86
9
Pet let od temeljnega kamna in nekaj več kot leto od zadnjih večjih del je minilo na gradbišču ljubljanske džamije. "Upamo, da se bo to zgodilo prihodnje leto," odgovarja generalni sekretar islamske skupnosti Nevzet Porić.
Maja leta 2015 sta pred fotografskimi objektivi islamski mufti Nedžad Grabus in ljubljanski župan Zoran Janković v beton položila temeljno ploščo centra, ki je naznanila začetek gradnje džamije. Simbolični temeljni kamen so sicer položili že leta 2013.
Danes, skoraj tri leta pozneje kljub drugačnim napovedim Grabusa džamija še ni končana. Po besedah generalnega sekretarja islamske skupnosti pri nas Nevzeta Porića bi bil lahko 35-milijonski projekt zaključen prihodnje leto.
"Težko je napovedati točen datum zaključka gradnje džamije. Trudimo se čim prej dokončati projekt," nam je povedal Porić.
Poleg džamije se bo še gradilo
Leta 2016 porabili ves denar, ki so ga imeli
V zadnjem obdobju večjih vidnih sprememb na gradbišču ni bilo mogoče opaziti. V letu 2016 so počrpali vsa razpoložljiva sredstva (22 milijonov evrov) in z njimi zgradili ogrodje vseh objektov in 40 metrov visoki minaret.
Trenutno zaključujejo izolacijo na ploščadi kompleksa in finalni sloj dvorišča.
"Nimamo zagotovljenih vseh sredstev za dokončanje objekta," razlaga generani sekretar islamske skupnosti Nevzet Porić.
Manjka jim 13 milijonov evrov
Še vedno pa se islamska skupnost ukvarja z isto težavo kot ob začetku gradnje. Manjka jim še okoli 13 milijonov evrov, ki jih iščejo pri različnih virih. Omenja se Katarce, ki so v projekt že vložili okoli 15 milijonov evrov, bančno posojilo ali odprodajo objektov, ki jih imajo v lasti v Sloveniji.
Slednji možnosti se mufti Grabus najbolj upira. "Ampak verjetno bi prej zapustil svojo funkcijo in naj jih drugi prodajo ter to dokončajo. Jaz se bom trudil, da pridobimo denar, da dokončamo islamski kulturni center brez odprodaje objektov," je pred časom v pogovoru za STA dejal Grabus.
Možnost tudi samo delno odprtje
Minaret je s konico vred visok 40 metrov.
Grabus razloge za zamudo ob manjkajočem finančnem vložku vidi še v dolgih postopkih. "Ko smo se pogovarjali o gradnji islamskega kulturnega centra, nismo vedeli, koliko bo ta v resnici stal, kako se bo to razvijalo. Postopki so se razvlekli. Skoraj pet let smo delali samo pri urejanju zemljišča, pridobivanju dovoljenj," pojasnjuje Grabus. Nekateri postopki za zemljišča še zdaj niso končani.
Manjkajočih 13 milijonov evrov se navezuje na gradbena dela in opremo. Ena od možnih rešitev je tudi končanje samo džamije in garaže z zunanjo ploščadjo, pozneje pa še preostali del.
Do odprtja vrat džamije bo islamska skupnost še naprej najemala dvorano na Fužinah, kjer plačujejo tri tisoč evrov mesečne najemnine.
Športna dvorana, restavracija, amfiteater ...
Islamski center bo poleg džamije obsegal še športno dvorano, prostore za izobraževanja, parkirišče za avtomobile, restavracijo in amfiteater. Skupno bo sprejel okoli tisoč vernikov.
Minaret v višino s konico vred meri 40 metrov. V Ljubljani je sicer najvišja Kristalna palača v BTC, ki je visoka 89 metrov.
9