Sreda, 22. 5. 2024, 6.33
6 mesecev
V DZ napovedana široka podpora referendumu o Jeku 2 #video
Poslanske skupine Svoboda, SDS, NSi in SD so danes napovedale podporo predlogu za posvetovalni referendum o zagotavljanju oskrbe z elektriko z drugim blokom krške nuklearke (Jek 2) in drugimi nizkoogljičnimi viri. Proti so v Levici; menijo, da se želi izsiliti bianco menico za zelo drag projekt, brez možnosti opredelitve samo za obnovljive vire. DZ bo o predlogu glasoval v četrtek. Mladi za podnebno pravičnost so pred začetkom poslanske razprave ponovno pozvali k večji transparentnosti pri sprejemanju odločitev, povezanih s projektom. Kaj so povedali, poglejte v zgornjem videoposnetku.
"Ker gre za 100-letni projekt, nas v poslanski skupini SDS veseli, da je na strokovni in politični ravni velika podpora referendumu in razpravam o Jeku 2 in obnovljivih virih energije (OVE)," je v imenu predlagateljev dejal Tomaž Lisec (SDS) in kot razlog za predlog navedel, da je referendum najvišja oblika izražanja demokracije.
Slovenija bo imela ob tem, da je načrtovano zaprtje Termoelektrarne Šoštanj, da sončna in vetrna energija ne bosta pokrili vseh potreb ter da se napoveduje še veliko večja potreba po elektriki - v prihodnjih desetletjih veliko težav, če ne bo poskrbela za "stabilen, varen, stalen in zelen način pridobivanja električne energije, kar jedrska energija plus obnovljivi viri nesporno so", je dejal Lisec.
Predlagajo referendumsko vprašanje: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"
Volivci se bodo na referendumu izrekli o strateškem vprašanju, je prav tako v imenu predlagateljev dodala Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) in dodala, da lahko mešanica jedrske energije in OVE zagotovi "samooskrbo, zanesljivo dobavo električne energije, cenovno vzdržnost in podnebno nevtralnost, kar je ključno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in dostopnost energije za državljane".
Strinja se z mnenji, da trenutno ni dovolj relevantnih informacij, da bi se o tem vprašanju informirano odločali, pričakuje pa, da jih bodo pristojni v pol leta do predvidene izvedbe referenduma predstavili.
"Slovenija stoji pred odločitvijo o energetski prihodnosti," je v imenu vlade dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar in dodal, da gre za strateško vprašanje, kako se umakniti od rabe fosilnih goriv in hkrati ohraniti visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe po dostopnih cenah.
Zatrdil je, da energetska mešanica jedrske energije in OVE preverjeno zagotavlja stabilnost in zanesljivost sistema s proizvodnjo zadostnih količin nizkoogljične električne energije, pa tudi, da bodo dostopne vse potrebne informacije.
"Državljanom bodo na voljo specifični podatki projekta, od ekonomskih parametrov do odgovorov na varnostna tveganja in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Referendum bo v primeru pozitivnega izida dal legitimiteto za nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti do končne investicijske odločitve," je povedal Levičar.
Slovenija pred zgodovinsko odločitvijo
Tamara Vonta (Svoboda) je dejala, da mora biti odločitev o oblikovanju energetskega koncepta odvisna tudi od volje ljudstva, je pa pri tem pomembno, da je na voljo čim več informacij. Ocenila, je, da je preglednost zagotovljena, med drugim z objavami delovne skupine za Jek 2 in javnim komuniciranjem investitorja. S skupnim oblikovanjem referendumskega vprašanja so dali pomembno sporočilo, da je Jek 2 strateški projekt države, ki presega stranke, eno vlado in en politični mandat, je navedla premierjeve besede.
Zvonko Černač (SDS) je povedal, da bi bilo neodgovorno, da bi se zanašali samo na nestabilne vire energije, kot sta sonce in veter, saj bi bili primorani v nakup elektrike na mednarodnih trgih, kar lahko pomeni tveganje za stabilnost oskrbe, predvsem pa cenovno tveganje. Pričakuje, da bo do referenduma, ki bo predvidoma pozno jeseni, javnost podrobno seznanjena z vsemi informacijami. V luči očitkov, da bo referendum prezgodaj, je navedel primer iz Avstrije, kjer so v 70. letih prejšnjega stoletja referendum glede rabe jedrske energije izvedli tik pred zagonom že zgrajene jedrske elektrarne, resolucija je bila s tesno večino zavrnjena, elektrarna pa je sedaj "spomenik neodgovornim odločitvam".
Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da so pred zgodovinsko odločitvijo. Namen je, da se preveri volja volivcev in se omogoči čim širši konsenz na področju oskrbe z elektriko in prehoda v nizkoogljično družbo. Slednje bo brez jedrske energije praktično nemogoče, je dejal in dodal, da na to kaže stanje denimo v Nemčiji, ki da je sprejela napačne odločitve glede virov energije. "Odločno moramo narediti konec zelenemu aktivizmu. Potrebujemo razumen zeleni prehod, da ljudi ne bomo pahnili v revščino in uničili našega gospodarstva in našega evropskega načina življenja," je povedal.
Predrag Baković (SD) je dejal, da v Sloveniji nujno potrebujemo zanesljiv in močan vir električne energije, ki ima hkrati minimalni vpliv na okolje. Jek 2 bi v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočil boljšo raven energetske samozadostnosti in energetske varnosti ter zmanjšal potencial energetske revščine gospodinjstev. Z referendumom bodo lahko državljani uradno izrazili svojo voljo o tem, ali naj Slovenija ostane zelena in okolju prijazna, je menil.
Levica: Gre za nepotrebno hitenje
Milan Jakopovič (Levica) je menil, da gre pri predlogu za referendum za "nepotrebno in potencialno škodljivo hitenje, katerega namen je izkoristiti trenutno visoko javnomnenjsko podporo gradnji Jeka 2 zato, da se od ljudstva izsili bianco menico za projekt, za katerega vse več strokovnjakov opozarja, da je lahko finančno poguben za državo". Poudaril je, da ni neodvisnih analiz, ki bi potrjevale smotrnost projekta. Vsi strateški dokumenti govorijo o tem, da se mora država odločiti med dvema konceptoma energetskega modela - s 100 odstotki OVE ali z mešanico OVE in jedrske energije - a predlog za referendum OVE ne omenja, je opozoril in ocenil, da je vprašanje sugestivno.
Jakopovič je tudi dejal, da v torek predstavljene ocene Gen energije govorijo bolj v prid tistim, ki opozarjajo na "visok riziko in pogubnost investicije", ter da so vsakršni stroški financiranja pod petimi odstotki, tudi z državnimi poroštvi, nerealni.
Po Levičarjevi oceni pa je analiza pokazala, da je lahko projekt ekonomsko smotrn, bo pa to odvisno od finančne konstrukcije. V primeru, da ga bo država podprla s krediti ali poroštvi, bi lahko bila lastna cena projekta zanimiva za vse. Če ga ne bo, je pa možnost tudi, da se projekta ne izvede, je dejal.
Jernej Vrtovec (NSi), v času njegovega ministrovanja je bilo izdano energetsko dovoljenje za Jek 2, je menil, da je projekt zanimiv tudi za investitorje, zato ga ne skrbi, kako bo država projekt financirala. Bi pa morala biti država lastnica strateške energetske infrastrukture, je dejal.
Edini poslanec Svobode, ki ni podprl predloga: Referendum bo prezgodaj
Miroslav Gregorič (Svoboda), edini poslanec največje vladne stranke, ki ni podprl predloga za referendum, in jedrski strokovnjak, je opozoril, da ocene investitorja ne vključujejo aneksov in eskalacijske formule, pomembno je med drugim tudi vprašanje izrabljenega jedrskega goriva. Tudi on je menil, da bo morala posojila vzeti država, kar pa lahko vpliva na druge projekte. Referendum bo prezgodaj, brez vseh podatkov bo pomenil carte blanche, česar pa ne more podpreti.
Mladi za podnebno pravičnost: Poslanci in vlada proces vodijo v popolni temi
Mladi za podnebno pravičnost so pred začetkom poslanske razprave ponovno pozvali k večji transparentnosti pri sprejemanju odločitev, povezanih s projektom. "Poslanci in vlada vodijo ta proces v popolni temi," so kritični.
"Če pogledamo zadnjih pet mesecev dogajanja, jasno vidimo, kdo je na kateri strani, kdo 'forsira' projekt zaradi lastnih interesov ter kdo želi strokovno in transparentno vodenje projekta," je v današnji izjavi za javnost izpostavila Klara Prem Cerar iz Mladih za podnebno pravičnost.
V gibanju so, kot je spomnila, že pred časom pripravili svoj predlog vprašanja, ki sta ga podprla tako predsednica republike kot ministrstvo za podnebje, okolje in energijo ter je skladen s predlogi zakonodajno-pravne službe.
Ta se glasi: Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o Jek 2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor.
Upajo, da bodo poslanci njihovo vprašanje podprli. V zadnjih mesecih so se, kot je ponovila Prem Cerar, na njihovo stran z jasno podporo ali opozarjanjem na podobne probleme postavili ministrstvo za okolje, zakonodajno-pravna služba DZ, predsednica republike, naklonjenih jim je tudi vedno več poslancev.
"Na drugi strani pa imamo še zmeraj večino poslank in poslancev vlade, vlado, predstavnike državnega sveta in kapital, materializiran v Gospodarski zbornici Slovenije, ki brezkompromisno podpirajo projekt, brez upoštevanja kakršnihkoli predlogov civilne družbe, ministrstva ali predsednice republike," je bila kritična aktivistka.
Kot je dejal Primož Ribarič iz Mladih za podnebno pravičnost, se do konkretnih številk ne morejo opredeljevati, saj investitor po njihovem mnenju ni predstavil bistvenih vhodnih podatkov, tudi ne postopka samega izračuna in izračuna ostalih stroškov. "Upamo, da bo to storil v prihodnje, saj je to predpogoj za kakršnokoli strokovno diskusijo," je dejal.
"Ključno je, da so prebivalke in prebivalci Slovenije že pri prvih javnih predstavitvah seznanjeni z verodostojnimi, strokovnimi in točnimi informacijami," je pozval. Med drugim menijo, da morajo biti analize, ki jih je naročil investitor, javnosti predstavljene šele po izvedbi neodvisnega strokovnega pregleda s strani za to usposobljene inštitucije.
"Če želijo zagotoviti transparenten, strokoven proces odločanja o jedrski elektrarni, njegovo pravično in trajnostno obratovanje ter ekonomsko rentabilnost, naj že danes sprejmejo naše predloge," so poslance pozvali v gibanju Mladi za podnebno pravičnost.