Uradno: vsi osnovnošolci bodo imeli brezplačna kosila

DZ potrdil uveljavitev brezplačnih kosil za vse osnovnošolce s septembrom 2027, za šibkejše že jeseni

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je na seji DZ med drugim povedal, da se s predlaganimi spremembami zagotavlja pravica do 100-odstotnega subvencioniranega kosila. Opozoril je, da bi bilo treba pred uvedbo zagotavljanja kosil v okviru javne službe ugotoviti, ali je z drugačno organizacijo dela mogoče premostiti prostorske težave in težave pri vedno večjem pomanjkanju kadra, s katerimi se spopadajo šole.

Po prvotnem predlogu, ki so ga v Inštitutu 8. marec vložili s pomočjo pet tisoč podpisov državljanov, bi brezplačna kosila za osnovnošolce uvedli januarja 2024.

V razpravi so poslanci koalicije sicer izpostavljali, da so brezplačna kosila za vse osnovnošolce obveza, saj so zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Po besedah Tatjane Greif (Levica) gre tudi za koncept šolstva. Damijan Zrim (SD) se je zavzel, da se "to področje uredi danes, enkrat za vselej". Tudi Robert Janev (Svoboda) podpira zagotovitev brezplačnih kosil za otroke iz družin s povprečnim mesečnim dohodkom na osebo, ki sega do vključno četrtega dohodkovnega razreda, že s septembrom 2023 in da se "zgodba o brezplačni šolski prehrani implementira v letu 2027".

V opozicijski NSi so omenjeno dopolnilo podprli. Janez Cigler Kralj je pripomnil, da je izvajanje zakona "stvar koalicije, da pomaga občinam, ustanoviteljicam šol, da do dneva izvajanja tega zakona lahko razširijo jedilnice. Franci Kepa (SDS) je prepričan, da smo bogata država, da lahko omogočimo vsem osnovnošolcem brezplačne obroke, a tudi za srednješolce bi moral biti v tem zakonu po njegovem mnenju zagotovljen topel obrok.

Novela zakona o javnih financah sprejeta, za glasovalo 53 koalicijskih poslancev

DZ je sprejel novelo zakona o javnih financah, po kateri bodo skladno z odločbo ustavnega sodišča ustavni organi sami določali obseg svojega finančnega načrta. Za je glasovalo 53 poslancev, nihče ni bil proti. Sprejeli so tudi dopolnila koalicijskih poslanskih skupin.

Kot je na današnji seji DZ pojasnil minister za finance Boštjan Klemenčič, predlog s to določbo upošteva odločbo ustavnega sodišča iz decembra 2020 v zvezi s finančno avtonomijo omenjenih organov.

Z novelo bodo na podlagi odločbe ustavnega sodišča ustavni organi tako sami določali obseg svojega finančnega načrta ter pri prevzemanju obveznosti v času priprave proračuna in ob zaključku tekočega leta ne bodo omejeni.

Novela zakona o javnih financah skladno z opozorili računskega sodišča tudi določa, da javni zavodi stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če tako določa poseben zakon, ter da lahko tržne dejavnosti opravljajo le pod pogojem, da bodo z njihovim izvajanjem zagotovili najmanj pokritje vseh s tem povezanih odhodkov. Poslanci so na glasovanju sprejeli tudi dopolnilo Svobode, SD in Levice ter dopolnilo SD. Slednje predvideva postopek in rok za prehod premoženja, za katerega ni ugotovljenega javnega interesa, na ustanovitelja. Foto: STA/Katja Kodba

Novela v zakon vnaša določilo, da vlada v primeru, da z DZ, državnim svetom, ustavnim sodiščem, varuhom človekovih pravic in računskim sodiščem ne doseže soglasja, v predlog proračuna vključi predlog finančnega načrta, kot ga predlagajo ti ustavni organi, ter v obrazložitev proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.

Prav tako skladno z odločbo ustavnega sodišča določa, da za te organe ne velja določba, da morajo neposredni proračunski uporabniki v času priprave rebalansa in pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje ministrstva za finance. Določa tudi, da se te organe izvzame iz morebitnega omejevanja pri prevzemanju obveznosti ob koncu leta ter da ne morejo biti podvrženi inšpekcijskemu postopku urada za nadzor proračuna.

DZ sprejel novelo zakona o nadzoru državne meje

Poslanci DZ so z 59 glasovi za in nobenim glasom proti sprejeli vladno novelo zakona o nadzoru državne meje, ki glede izplačila odškodnin izenačuje lastnike obmejnih zemljišč, ustvarja pravno podlago za izplačilo odškodnin lastnikom zemljišč, ki so jih prečkale tehnične ovire, in ureja pravno podlago za vodenje evidenc izvedenih mejnih kontrol.

Sprejeta novela zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj

Poslanci DZ so s 53 glasovi za in 22 glasovi proti sprejeli novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav. Novela, ki so jo vložili koalicijski poslanci, predvideva pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve.

Novelo zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj je vložila skupina poslancev koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice s prvopodpisano poslanko Svobode Lucijo Tacer. Po njenih besedah poslanci koalicije s tem uresničujejo priporočila Varuha človekovih pravic in se odzivajo na pobude EU ter opozorila Sveta Evrope v zvezi s pomanjkljivo zakonodajno ureditvijo zagotavljanja pravice dostopa do odškodnine žrtvam trgovine z ljudmi.

Novela tako odpravlja formalni pogoj državljanstva Slovenije ali druge države članice EU za pridobitev odškodnine po tem zakonu in določa pridobitev odškodnine iz državne sheme ne glede na državljanstvo žrtve. To je pomembno zlasti v kontekstu boja proti trgovini z ljudmi, saj žrtve ponavadi nimajo urejenega stalnega prebivališča ali državljanstva, je pojasnila Tacerjeva. Druga sprememba pa uvaja možnost, da se upravičenec do odškodnine odpove pravnemu varstvu in s tem hitreje dobi odškodnino.

Podporo noveli zakona so v torkovi razpravi v DZ napovedali v koalicijskih Gibanje Svoboda in SD, v opozicijskih SDS in NSi pa so imeli pomisleke in so napovedali, da zakona ne morejo podpreti. Foto: Ana Kovač

DZ podprl novelo zakona o gospodarskih družbah

Poslanci so na današnjem glasovanju z 59 glasovi za in brez glasu proti sprejeli vladno novelo zakona o gospodarskih družbah. Sprejeti sta bili tudi obe dopolnili koalicije. Novelo so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in NSi, v SDS pa ji niso nasprotovali.

Poslanci sprejeli novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij

DZ je z 81 glasovi za in enim proti sprejel novelo zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij, s katero želi vlada uskladiti zakon z evropsko direktivo. Podporo noveli so na današnji seji DZ izrekli tako v koalicijskih kot opozicijskih poslanskih skupinah.

Kot je na seji DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, s to novelo odpravljajo vse neskladnosti zakona z evropsko direktivo o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev.

DZ sprejel novelo zakona o industrijski lastnini

Poslanci so s 53 glasovi za in brez glasu proti sprejeli tudi vladno novelo zakona o industrijski lastnini. Cilj novele je poenostaviti in poceniti obstoječe postopke, na primer prijave patentov.

Namen predlagane novele je ureditev upravnih postopkov v zvezi z razveljavitvijo znamke ter slovensko ureditev dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.

Poslanci sprejeli novelo zakona o sodnem registru

Poslanci DZ so z 59 glasovi za in nobenim glasom proti sprejeli vladno novelo zakona o sodnem registru, ki zakon usklajuje z dvema evropskima direktivama. Novela, ki ji v največji opozicijski stranki ne nasprotujejo, bo olajšala ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij ter poenostavila vpis sprememb v sodni register.

Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa bo novela olajšala ustanovitev družb in podružnic tujih podjetij, tako da strankam ne bo nujno treba fizično obiskovati notarja ali točk za podporo poslovnim subjektom, ampak bo ustanovitev enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo v celoti mogoče opraviti prek spletne aplikacije.

Novela pomorskega zakonika čez sito DZ

Državni zbor je z 58 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo pomorskega zakonika, katerega cilj je izboljšanje zagotavljanja varnosti plovbe. Večjih pomislekov že v drugi obravnavi, ki so jo poslanci opravili v torek, ni bilo zaznati.

Zelena luč tudi dopolnitvam zakona o sodniški službi

DZ je z 59 glasovi za in 22 glasovi proti podprl dopolnitve zakona o sodniški službi. Ta ureja položaj sodnika, ki je imenovan na mednarodno sodišče in tam opravlja funkcijo za krajši delovni čas poleg sodniške funkcije v Sloveniji. Veljavni zakon namreč takšnega položaja oz. pravne praznine še ne rešuje, je poudaril državni sekretar Igor Šoltes.

Poslanci sprejeli resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050

Poslanci so na današnji seji z 52 glasovi za in 29 proti sprejeli resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je v obravnavo predložila vlada. Medtem ko so koalicijski poslanci poudarjali, da dokument naslavlja izzive na področju razvoja prostora, so mu v SDS očitali, da spodbuja centralizacijo države.

Kot je povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je resolucija o strategiji prostorskega razvoja Slovenije nacionalni dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja in strateško osmislil izvajanje teritorialne kohezije v državi.

Aktualna vlada se je namreč že v koalicijski pogodbi zavezala, da se bo resno lotila izzivov družbeno-prostorskega razvoja. "Obljubili smo policentrični razvoj, širša mestna območja bomo povezovali v logično celoto, podeželju pa omogočili kakovostnejše ter dostopnejše javne storitve, v prostor bomo posegali kar se da premišljeno. Verjamem, da strategija pomeni prav to – skladen razvoj Slovenije in povezanost vseh prebivalcev," je poudaril minister.

Poslanci tudi o brezplačnih kosilih

Po predlogu, ki so ga v inštitutu vložili s pomočjo pet tisoč podpisov državljanov, bi brezplačna kosila za osnovnošolce uvedli januarja 2024. A je parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost in mladino ob obravnavi predlogov sprejel vladno dopolnilo, po katerem bi se spremembe začele uporabljati septembra 2027.

Predstavniki vlade so namreč opozorili, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, kar bi se bi po uveljavitvi sprememb zgodilo. Je pa odbor, da bi ublažil stiske otrok iz socialno šibkejših družin še pred septembrom 2027, na predlog koalicije v zakon vnesel določilo, s katerim je razširil sedanje subvencioniranje kosil od septembra 2024.

Novice Najšibkejšim odpisali dolgove, od 1. januarja cenejša šolska prehrana (video)