Državni zbor časniku Večer ni poslal kopij glasovnic z volitev predsednika vlade Marjana Šarca v državnem zboru avgusta lani, kar bi v skladu z odločbo informacijskega pooblaščenca moral storiti. Namesto tega so se v parlamentu odločili za sprožitev upravnega spora. V njem med drugim zatrjujejo, da je odločba informacijskega pooblaščenca obrazložena pomanjkljivo.
Informacijski pooblaščenec je decembra lani pritrdil Večeru, da opredelitev tajnosti volitev za premierja, določena v 111. členu ustave, ne omejuje pravice do dostopa do informacije javnega značaja, ko je glasovanje za premierja zaključeno, danes poroča časnik Večer.
Načelo tajnosti po mnenju informacijskega pooblaščenca varuje svobodo poslančevega glasovanja pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali kogarkoli drugega. Tajnost glasovanja se nanaša na proces izjavljanja volje v postopku volitev predsednika vlade. Ko pa so volitve zaključene, tajnost glasovanja ne more biti ogrožena, je ocenil informacijski pooblaščenec.
Iz razkritja glasovnic, na katerih je obkrožena bodisi beseda za bodisi proti, se po njegovih navedbah ne da razbrati, kdo je glasoval in kako je glasoval posamezni poslanec, zato se tajnost v celoti ohrani.
Državni zbor časniku Večer ni poslal kopij glasovnic z volitev predsednika vlade Marjana Šarca v državnem zboru avgusta lani, kar bi v skladu z odločbo informacijskega pooblaščenca moral storiti. Namesto tega so se odločili za sprožitev upravnega spora.
Pri pregledu glasovnic v državnem zboru je informacijski pooblaščenec ugotovil, da nobena glasovnica ni bila poimensko podpisana, tako da ni mogoče ugotoviti, kako je glasoval posamezni poslanec. V odločbi je še spomnil, da je vprašanje glede dostopa javnosti do glasovnic obravnaval in rešil že v letih 2007 in 2011, ko je odločil, da so glasovnice z lokalnih volitev informacija javnega značaja.
Državni zbor, ki bi moral po odločbi informacijskega pooblaščenca Večeru posredovati kopije vseh glasovnic v elektronski obliki v enem mesecu, se je odločil sprožiti upravni spor. Zaključek, da tajnost glasovanja ne more biti ogrožena, ko so volitve enkrat zaključene, in da se tajnost nanaša na proces izjavljanja volje v postopku volitev, je vsebinsko argumentacijska zmota, meni državno odvetništvo, ki zastopa državni zbor.
Obrazložitev, da so glasovnice, ker niso poimensko podpisane in so v osnovi enake, javne, po njihovem mnenju spregleda 111. člen ustave oziroma zoži njegov pomen le do trenutka, ko so volitve zaključene. Namen tajnosti je po njihovi oceni v tem, da se zavaruje reprezentativni mandat poslanca.
V državnem zboru poudarjajo, da je namen tajnosti v tem, da se zavaruje reprezentativni mandat poslanca.
To pomeni, da mora biti tajnost volitev ohranjena tudi po zaključku glasovanja, saj pomenijo volitve predsednika vlade šele začetek oblikovanja izvršilne veje oblasti. Po njih poslanci nadaljujejo z izvrševanjem mandata. Če so glasovnice informacije javnega značaja, kot je odločil informacijski pooblaščenec, bi to pomenilo, da niso več tajne. To bi pomenilo, da tudi volitve predsednika vlade niso tajne, še meni državno odvetništvo.
Informacijskemu pooblaščencu očitajo celo kršitev zakona o informacijskem pooblaščencu, ker je delno razkril vsebino zahtevanih glasovnic še pred pravnomočnostjo odločitve. V odločbi je namreč napisal, da nobena od glasovnic ni imensko podpisana. Informacijski pooblaščenec je tožbo državnega zbora v svojem odgovoru zavrnil kot v celoti neutemeljeno in ponovil argumente, zakaj bi državni zbor moral razkriti glasovnice, poroča Večer.
Državni zbor je Večeru septembra lani zavrnil dostop do glasovnic z volitev premierja Marjana Šarca v državnem zboru 17. avgusta lani, zato je časnik vložil pritožbo na informacijskega pooblaščenca. Ta je 12. decembra lani odločil, da je pritožba časnika utemeljena. Državni zbor je upravni spor sprožil 11. januarja.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.