Ponedeljek, 8. 4. 2019, 13.59
5 let
Disciplinirana Šarčeva koalicija podporo največkrat išče pri Levici #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,73
8
Najnovejši podatki Parlametra o delu poslancev in poslank kažejo, da se poslanci koalicije pri glasovanjih v državnem zboru držijo močne strankarske linije in enotnosti. Manjšinska vlada Marjana Šarca si podporo pri sprejetju zakonov v več kot polovici primerov zagotovi pri Levici, če to ni mogoče, se poveže s SNS ali NSi. Osmi sklic državnega zbora je najbolj zaznamovala beseda sendvič.
Zavod Danes je nov dan je na novinarski konferenci ob zagonu nove različice Parlametra predstavil aktualne podatke iz osmega sklica državnega zbora. Aktualni podatki kažejo, da se vsi poslanci državnega zbora pri glasovanjih izredno trdno držijo večinske linije svoje poslanske skupine.
Glasovanja v znamenju močne strankarske linije in enotnosti
Kar 66 od 90 poslancev ni namreč niti na enem samem glasovanju glasovalo drugače od svojih kolegov znotraj poslanske skupine. "Zaznali smo manjše uporništvo, še največ v poslanski skupini SD. Poslanec Matjaž Nemec se je 20-krat odločil, da bo glasoval drugače od svoje poslanske skupine, nekajkrat tudi njegova kolega Predrag Baković in Jani Prednik," je poudaril Žiga Vrtačič iz Zavoda Danes je nov dan.
Predstavnica zavoda Maja Cimerman je potrdila, da poslanci na glasovanjih nastopajo izjemno enotno: "V primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega sklica smo imeli že veliko več nesoglasij znotraj strank, kako glasovati. Pomenljivo je, da se poslanci raje odločijo, da ne bodo prišli glasovat, kakor da bi glasovali proti večinskemu glasu svoje stranke."
Video: Planet TV
Na vprašanje novinarjev, katera beseda je do zdaj najbolj zaznamovala aktualni sklic državnega zbora, je Vrtačič odgovoril, da je to beseda sendvič. Gre za afero zdaj že nekdanjega poslanca LMŠ Darija Krajčiča, ki je zaradi kraje sendviča v trgovini odstopil s funkcije poslanca.
Najnižjo prisotnost izmerili poslanki NSi Ivi Dimic
Najnižjo prisotnost na glasovanjih imajo poslanci SDS (80 odstotkov), poslanca narodnih manjšin (80 odstotkov), NSi (75 odstotkov) in SNS (73 odstotkov). Prisotnost je najvišja pri poslanski skupini LMŠ (98 odstotkov), sicer pa so koalicijski poslanci po besedah Cimermanove v povprečju prisotni na 93,4 odstotka vseh glasovanj, opozicijski poslanci pa na 79,5 odstotka vseh glasovanjih sej.
Najnižjo prisotnost je Parlameter tokrat izmeril poslanki NSi Ivi Dimic.
"To razumemo kot logični oportunizem. Koalicijskim poslancem je pomembneje, da se udeležijo glasovanja, ker morajo potrditi zakone," je razložila Cimermanova. Stoodstotno prisotnost je Parlameter zabeležil pri Tini Heferle (LMŠ), Meiri Hot (SD), Aljažu Kovačiču (LMŠ) in Niku Prebilu (LMŠ), ki je tudi najnovejši član državnega zbora.
Novinci so v povprečju prisotni na 93 odstotkih glasovanj, medtem ko so poslanci z dvema ali več mandati prisotni na 79 odstotkih glasovanj. Med poslance z najnižjo prisotnostjo so se tokrat uvrstili Iva Dimic (NSi; 48,5 odstotka), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS; 49,7 odstotka), Jožef Horvat (NSi; 57,5 odstotka), Jelka Godec (SDS; 58,7 odstotka) in Jernej Vrtovec (63,2 odstotka). V NSi so naknadno pojasnili, da imata Dimičeva in Horvat nižjo prisotnost pri aktivnostih v državnem zboru zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti.
Močna in disciplinirana koalicija z nizko stopnjo neenotnosti
Kot je poudarila Cimermanova, najnovejši podatki Parlametra koalicijo Marjana Šarca trenutno kažejo kot močno in disciplinirano: "Koalicija do zdaj ni bila stoodstotno enotna le pri 42 glasovanjih, v okviru katerih je bila stopnja neenotnosti sedemodstotna. To pomeni, da trije poslanci koalicije niso glasovali z večinskim glasom koalicije." Gre za nepomembna odstopanja, ki niso vplivala na izid glasovanja.
Koalicija Mira Cerarja je bila v enakem obdobju sedmega sklica stoodstotno neenotna pri 143 glasovanjih. Pri desetih glasovanjih je bila stopnja neenotnosti po besedah Cimermanove višja od desetih odstotkov. Spomnimo, da v nasprotju s Cerarjevo koalicijo manjšinska vladna koalicija pod vodstvom Marjana Šarca zakone sprejema s pomočjo opozicijskih strank.
Podatki Parlametra kažejo, da je koalicija pod vodstvom prvaka LMŠ Marjana Šarca za zdaj enotna in disciplinirana.
Parlameter uvaja prvo merjenje javnega mnenja na ravni predlogov zakonov
Digitalna platforma Parlameter delo poslancev nadzira od jeseni 2016. Od lanskega leta Parlameter podatke zbira tudi na Hrvaškem in Poljskem, zaživel bo tudi v BiH. Od danes bo platforma nadgrajena z orodjem, ki bo merilo javno mnenje oziroma zbiralo mnenje uporabnikov. Parlameter tako uvaja prvo merjenje javnega mnenja na ravni posameznih zakonodajnih predlogov, podatki uporabnikov bodo pokazali tudi strinjanje s posameznim delom zakona. Parlameter je dostopen na povezavi: https://parlameter.si/.
Če ne dobi podpore Levice, se koalicija poveže z desnico
Najpogostejši partner vladnih strank v državnem zboru je Levica, ki je z vlado podpisala sporazum o sodelovanju. Poslanci Levice enotno s koalicijo glasujejo v 52 odstotkih, poslanci SNS v 32 odstotkih, poslanci NSi v 30 odstotkih, poslanci SDS pa v 24 odstotkih vseh glasovanj.
Koalicija se po navedbah Vrtačiča in Cimermanove z desnimi strankami poveže, kadar ne more računati na podporo Levice. "Izkaže se, da je koalicija ob podpori SNS sprejela zakon o kazenskem postopku, ki zajema tudi nova pooblastila v zvezi z nadzorom in prisluškovanjem. Z NSi sodeluje pri zakonih, ki predvidevajo deregulacijo in širjenje prostega trga," je pojasnila Cimermanova.
Levica enotno s koalicijo glasuje v 52 odstotkih glasovanj v državnem zboru. Na fotografiji koordinator Levice Luka Mesec.
Cimermanova je še pojasnila, da tako kot v prejšnjem sklicu opozicija postavi več poslanskih vprašanj od koalicije. "V tem mandatu je do zdaj največ vprašanj postavila SDS, vendar pol manj kot v istem obdobju prejšnjega sklica. Takrat je SDS postavila 797, v tem obdobju pa 373 vprašanj."
SDS pri poslanskih vprašanjih sledi Levica, ki je v tem sklicu do zdaj postavila 221 vprašanj in pobud, v enakem obdobju sedmega sklica pa 112. "Če je poslansko vprašanje orodje opozicije, potem to kaže, da se Levica obnaša bolj ali manj enako opozicijsko kot druge stranke v opoziciji," je povedala Cimermanova. Dodala je, da je bila Šarčeva koalicija glede predlogov samo malenkost manj produktivna od Cerarjeve koalicije v enakem obdobju sedmega sklica državnega zbora.
Poslanci so slabše izobraženi, žensk je manj kot v prejšnjem sklicu
Povprečni slovenski poslanec je danes star 47 let, medtem ko je imel v enakem obdobju sedmega sklica državnega zbora v povprečju 53 let. Poslanci in poslanke so se pomladili, je pa med njimi manj žensk kot prej. "V primerjavi s sedmim sklicem obstaja večja možnost, da gre za moškega. Poslank je danes 26, v enakem obdobju sedmega sklica jih je bilo 34," je pojasnil Vrtačič.
Ko gre za razmerje med spoloma v parlamentu, ugotavlja, da se pri tem vprašanju zrcali slika iz širše družbe: "Poslanke v nasprotju s poslanci postavljajo manj poslanskih vprašanj. Poleg tega manjkrat zahtevajo besedo, kadar jo dobijo, pa imajo v primerjavi s poslanci krajši govor. V nobeni od treh metrik niso tako 'glasne' kot moški kolegi."
Dodal je, da so poslanci danes manj izobraženi, kot so bili v prejšnjem sklicu: "Danes imamo tri poslance, ki so dokončali srednjo poklicno šolo in štiri poslance z doktoratom. Prej smo imeli 12 doktorjev znanosti in samo enega poslanca s poklicno šolo."
8