SiolNET. Novice Slovenija
1,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Deset let po referendumu rešitve še vedno ni na vidiku

1,03

termometer

Zastava Slovenija Hrvaška Arbitraža
Slovenija in Hrvaška še vedno nista našli rešitev za uveljavitev mednarodno zavezujoče arbitražne razsodbe glede meje. Foto: Tina Deu

Mineva deset let od referenduma, na katerem so Slovenci podprli arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Referendum je zaznamovala ognjevita kampanja, volivci pa so sporazum na koncu podprli, čeprav s tesno večino. Kljub velikim pričakovanjem državi glede rešitve mejnega vprašanja ostajata na nasprotnih bregovih.

Po skoraj 20 letih neuspešnega dvostranskega reševanja spora glede meje in številnih mejnih incidentih sta takratni slovenski predsednik vlade Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor 4. novembra 2009 v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum. V njem sta se dogovorila, da mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče, ki bo moralo določiti potek meje med državama na kopnem in prvič tudi na morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij.

Dogovor sta državi po poročanju STA dosegli ob posredovanju EU po tem, ko je Slovenija zaradi mejnega spora podala zadržke glede nekaterih pogajalskih poglavij Hrvaške. Slovenija je po sklenitvi sporazuma odpravila blokado hrvaških pristopnih pogajanj in kasneje tudi ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU.

Borut Pahor in Marjan Šarec Novice Šarec proti Pahorju: Zgledovati bi se moral po Milanoviću

Za arbitražni sporazum s Hrvaško glasovalo 51,54 odstotka volivcev

Slovenski parlament je arbitražni sporazum ratificiral aprila 2010 in nato za 6. junij razpisal naknadni zakonodajni referendum. Tako so se dogovorili predsedniki vseh parlamentarnih strank, češ da "gre za tako pomembno vprašanje, da naj o njem dokončno odločijo ljudje". Za sporazum je glasovalo 51,54 odstotka volivcev, proti jih je bilo 48,46 odstotka. Udeležba je bila 42,66-odstotna.

"Čeprav zagovorniki arbitražnega sporazuma nismo uspeli z veliko večino, je bil vendarle to edini referendum, na katerem je uspela moja vlada. In bil je daleč najpomembnejši," je poudaril Borut Pahor. "Čeprav zagovorniki arbitražnega sporazuma nismo uspeli z veliko večino, je bil vendarle to edini referendum, na katerem je uspela moja vlada. In bil je daleč najpomembnejši," je poudaril Borut Pahor. Foto: STA

Nasprotniki sporazuma, šlo je za opozicijske stranke SDS, SLS in SNS ter Zavod 25. junij, so v referendumski kampanji vztrajali, da sporazum ogroža slovenske nacionalne interese. Zagovorniki referenduma, šlo je za takratne koalicijske stranke na čelu s SD, pa so menili, da je sporazum najboljša mogoča rešitev, češ da ščiti interese Slovenije in ji zagotavlja teritorialni stik z odprtim morjem.

Kot je ob desetletnici referenduma v izjavi za STA spomnil predsednik republike Borut Pahor, je bilo obdobje od dogovora do uveljavitve arbitražnega sporazuma poseben čas izrednih skrbi, stresa, odgovornosti, osredotočenosti in tudi velike sreče ob uspehih na tej poti: "Eden od teh uspehov je bila zmaga na referendumu 6. junija 2010. Čeprav zagovorniki arbitražnega sporazuma nismo uspeli z veliko večino, je bil vendarle to edini referendum, na katerem je uspela moja vlada. In bil je daleč najpomembnejši."

Miha Mazzini (primerno za TOP 2) Siol Plus Miha Mazzini: Diktatura povprečnosti

Večernji list objavil prisluhe telefonskih pogovorov med Drenikovo in Sekolcem

V letih, ki so sledila, je delo potekalo v skladu s predvideno časovnico, leta 2015 pa je sledil "veliki pok", ki je po mnenju mnogih pokazal, da je Hrvaška v arbitražo stopila s figo v žepu. Hrvaški Večernji list je namreč objavil prisluhe telefonskih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču. Kot se je izkazalo kasneje, naj bi za prisluhi stal hrvaški obveščevalec. Hrvaška je po objavi prisluhov enostransko odstopila od arbitraže, češ da je ta nepopravljivo kontaminirana.

Arbitražno sodišče je kljub temu nadaljevalo delo in leta 2017 tudi sprejelo razsodbo, a hrvaška politika vse do danes enotno vztraja pri stališču, da je arbitražna zgodba zanjo mrtva. Zagreb bi si znova želel dvostranskih pogajanj. Odločitev arbitrov po poročanju STA sicer nobeni strani ni dala vsega, kar bi si želela. Slovenska politika je arbitražno sodbo interpretirala različno, a bila soglasna, da je razsodba pravno zavezujoča ter da jo je treba spoštovati in uveljaviti.

Donald Trump Novice Trump: Cepivo proti novemu koronavirusu je že na zalogi

Državi na nasprotnih bregovih, Pahor pa ostaja optimističen

Da je arbitražna odločba jasna ter da je treba pravne akte in razsodbe mednarodnih sodišč spoštovati, je ob nastopu položaja dejal tudi zdajšnji slovenski zunanji minister Anže Logar. Na zaslišanju v državnem zboru pred nastopom položaja je Logar napovedal tudi imenovanje posebnega odposlanca za Hrvaško in menil, da je prišel čas za tiho diplomacijo.

Slovenija in Hrvaška tudi desetletje po referendumu ostajata na nasprotnih bregovih, a Pahor ostaja optimističen. "Vem, da še danes nekateri menijo, da bi morala Slovenija glede meje dobiti več, a to so mnogi mislili celih 18 let prej in niso bili uspešni. Zdaj imamo mejo, Hrvaška jo bo prej ali slej priznala, vključno z našimi štirimi petinami Piranskega zaliva in stikom z odprtim morjem," je za STA poudaril Pahor.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin