Denacionalizacija slapa Savica in drugih naravnih znamenitosti zbuja skrbi (video)

Velja sicer, da se naravne znamenitosti naj ne bi vračale v naravi, težava pa bi lahko bile dostopne poti, opozarja bohinjski župan Franc Kramar.

Poslanka ZaAB Alenka Bratušek namreč sprašuje ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen ali želi mnenje pristojnega ministrstva o tem, ali se zemljišča znotraj Triglavskega narodnega parka, ki ležijo na zavarovanem območju, lahko vračajo v naravi, velja tudi na primer za slap Savica. Alenka Bratušek upa, da bo prevladal javni interes Bratuškova upa in pričakuje, da bo v primeru vračanja slapa Savica in na primer tudi Triglavskih jezer zaradi njegovega simbolnega in naravnega pomena oziroma uvrstitve v register naravne dediščine prevladal javni interes, lastništvo nad njimi pa bo ohranila Republika Slovenije.

"Ne želimo si namreč, da bi se odvila podobna zgodba kot v primeru Blejskega otoka, ko je ena od vlad nezakonito podarila nepremičnine na Blejskem otoku, otok pa oddala v brezplačen najem za 45 let," je v poslanskem vprašanju zapisala Bratuškova.

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bodo danes ali v sredo formalno prejeli poslansko vprašanje. Nato bodo na ministrstvu začeli pripravljati odgovor, za katerega imajo 30 dni časa.

Maja Antonič, načelnica Upravne enote Radovljica, ki vodi tudi denacionalizacijske postopke v zvezi s slapom Savico in Triglavskih sedmerih jezer, je sicer za STA že prejšnji mesec povedala, da teh nepremičnin, ki so vpisane v register naravnih znamenitosti, naj ne bi vračali v naravi. Gostišče in parkirišče ob slapu Savica vrnili ljubljanski nadškofiji Tudi bohinjski župan meni, da ohranitev slapa Savice v državni lasti ne bi smela biti vprašljiva, problematično pa bi bilo lahko vračanje poti oziroma dostopa do slapa. Občina zato predlaga, da se območje odmeri in da se pot ne vrne v naravi ter ostane v upravljanju lokalne skupnosti, ki je v njeno urejanje že veliko vložila.

Gostišče in parkirišče ob slapu Savica je bilo na drugi strani že vrnjeno ljubljanski nadškofiji. Podobno se je zgodilo tudi z bohinjskim prireditvenim prostorom Pod skalco. "Mi smo tudi tedaj povedali svoje mnenje, več pa, ker nismo stranka v postopku, ne moremo," je STA pojasnil Kramar.

Za zdaj še ne ve, kako bo z morebitnimi prireditvami na prostoru Pod skalco, ki jih je doslej upravljalo turistično društvo. Kot je povedal, so nadškofiji predlagali, da bi jim ob pogoju, da jim priznajo stroške, dali prostor v najem. Odgovora ni bilo, nadškofija pa ureja razmerja z najemniki.