Četrtek, 10. 9. 2020, 12.04
4 leta, 1 mesec
Del poslancev DeSUS bo odstavljal ministra Hojsa #video
Vsaj dva poslanca DeSUS bosta glasovala za odstavitev notranjega ministra Aleša Hojsa, dva se bosta vzdržala, za petega še ni povsem jasno. Takšno glasovanje proti ministru svoje lastne vlade je koaliciji za prihodnji teden napovedala najmanjša koalicijska stranka DeSUS. Napoved je presenetljiva, proti ministrom lastne vlade koalicijski poslanci praviloma ne glasujejo.
Za primerjavo, lani, ko je vladal še Marjan Šarec (LMŠ), za odstavitev Karla Erjavca (DeSUS) niso glasovali niti poslanci Levice Luke Meseca, ki so bili uradno v opoziciji in so Erjavca sicer veliko kritizirali. Držali so se posebnega dogovora s Šarcem o sodelovanju pri vladanju iz opozicije, po katerem niso smeli glasovati proti. Manjkali so pri glasovanju. Razlogov za glasovanje proti Alešu Hojsu (SDS) iz DeSUS koaliciji niso pojasnili. Da bo nekaj poslancev proti, pa je tudi javno včeraj ob odstopu predsednice Aleksandre Pivec napovedal vodja poslanske skupine Franc Jurša.
Hojs: Imam delno podporo poslancev DeSUS. Video: Planet.
Z notranjim ministrom Hojsem so se poslanci DeSUS danes srečali in pogovorili, a to stališč po neuradnih informacijah ni spremenilo. Glas za odstavitev iz moralnih razlogov, ker je notranje ministrstvo razveljavilo prepoved koncert Marka Perkovića Thompsona mariborske upravne enote, je po informacijah iz stranke napovedal Robert Polnar. Odprava prepovedi koncerta, za katero se je odločilo notranje ministrstvo, koncerta pozneje zaradi epidemije covid-19 ni bilo, je razlog interpelacije.
Hojsa DeSUS ne ogroža, a ...
Pri poslancu Branko Simonoviču so v DeSUS pri napovedih v koaliciji računali, da ga prihodnji teden na glasovanju ne bo, ker bo na obisku v Budimpešti, a je bil obisk medtem odpovedan. Morebitno glasovanje dela poslancev DeSUS proti Hojsu ne pomeni, da bo opozicijskim LMŠ, SD, Levici in SAB uspelo zbrati 46 glasov za odstavitev ministra. Združujejo 39 poslancev in če se jim bodo pridružili celo trije poslanci DeSUS, bi to pomenilo 42 glasov. Štiri premalo. Nujnih je 46 glasov. A že ta mogoč razplet pa bi za normalno koalicijo pomenil znak za manjši alarm. Koalicijski partnerji se običajno ne rušijo med seboj. Mogoč razplet prikazujemo tudi grafično:
Pri zadnji interpelaciji, ko so junija poslanci glasovali, ali odstaviti ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška (SMC), zaradi načina, kako je napolnil prazna državna skladišča zaščitnih sredstev in kako je zagotovil ventilatorje za zdravstvo, pomot ni bilo. Levi opoziciji je uspelo zbrati 37 glasov, iz njihovih vrst nista glasovala prestopnik iz SMC v SD Gregor Židan in Franc Kramer (SAB). Židan je bil v nerodnem položaju, ker bi morebitna odstavitev Počivalška pomenila, da bi izgubil poslanski sedež. V državnem zboru Počivalška nadomešča. Iz vladne koalicije pa so skupaj z glasovi poslancev narodnosti in tremi glasovi desne opozicijske SNS za Počivalška zbrali 51 glasov.
Levica se ni zmotila pri Erjavcu
Lani, ko je parlament v času vlade Marjana Šarca glasoval o edini interpelaciji proti ministrom prejšnje vlade, bila je proti Karlu Erjavcu, tudi ni bilo nobene napake, da bi koalicijski poslanci glasovali proti lastnemu ministru. Celo v Levici Luke Mesca, ki je bila uradno v opoziciji, se nobeden od poslancev ni zmotil. Natančneje: niti eden ni glasoval.
Na posnetku je Karl Erjavec s takratno načelnico generalštaba Alenko Ermenc:
To, da niso glasovali, je bilo v skladu s posebnim dogovorom Levice z Marjanom Šarcem o sodelovanju pri vladanju iz opozicije.
Za odstavitev Erjavca, ki jo je takratna desna opozicija predlagala z oceno, da je zlorabil obveščevalno službo za preverjanje "babjih čenč" v vojski, da bi se znebil poveljnika vojske Mihe Škerbinca, ki ga je Erjavec obtožil tudi, da so zaradi njega Američani na Počku ponoči streljali s 120 milimetrskimi topovi in s tem razburjali okoliške prebivalce, je bilo 35 poslancev SDS, NSi in SNS, proti pa 39 poslancev LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in oba manjšinska poslanca.
V zgodovini po interpelacijah ministri zelo redko padejo, do zdaj se je to zgodilo le dvema, leta 1996 zunanjemu ministru Zoranu Thalerju in leta 1998 notranjemu ministru Mirku Bandlju. Thaler je pozneje prestopil v SD, bil izvoljen za evropskega poslanca, a je kariero končal z odstopom in pristal v zaporu zaradi korupcijskega škandala, ki so ga sprožili britanski novinarji.
Interpelacija Hojsa predvidoma na izredni seji 18. septembra
Izredna seja, na kateri bo državni zbor odločal o delu in odgovornosti notranjega ministra Aleša Hojsa, bo predvidoma v petek, 18. septembra, so potrdili v kabinetu predsednika državnega zbora. O datumu seje bo prihodnji teden sicer dokončno odločil kolegij predsednika. Seja je bila sprva predvidena za ponedeljek, a so se zdaj dogovorili, da bo nekaj dni pozneje, da zagotovijo vse tehnične pogoje za sodelovanje poslancev na seji na daljavo. Dogovor o sklicu izredne seje je tako umaknjen s petkove seje kolegija predsednika državnega zbora, o njem pa bodo odločali prihodnji teden.
Hojs se je danes zaradi podpore na interpelaciji sestal s poslanci DeSUS. Kot je povedal po seji vlade, ima podporo dela poslancev te stranke, dela pa ne. Koliko glasov te stranke bo prejel, bodo po njegovih navedbah videli na glasovanju. Po njegovem mnenju je sicer zagotovo težava, če ima koalicijska stranka različna videnja o programu in zavezah koalicije. "A pri tako ideološki interpelaciji, kot je ta, ne vidim takih težav," je povedal Hojs. (STA)
59