Civilne iniciative Celje opozarjajo na "rdeči dež" v okolici deponije Cinkarne

Šlo naj bi za ostanke dežja domnevno onesnaženega s težkimi kovinami, ki se je nabral na plastični foliji, ki pokriva vrtnine na vrtu pod deponijo titanove sadre iz Cinkarne. Predstavnik iniciativ Boris Šuštar ocenjuje, da so prebivalci Celja zato izpostavljeni nenehnemu zastrupljanju.

Šuštar: V Celju dihamo zelo onesnažen zrak Po navedbah Šuštarja so analize Civilnih iniciativ Celje pokazale, da se je v "rdečem dežju" na Ljubečni, ki je v bližini Cinkarniške deponije, nabralo 51 miligramov kadmija na kilogram te kovine, kar je 50-krat nad dovoljeno mejno vrednostjo in 1000 miligramov titana na kilogram tovrstne kovine, ki naj bi bil prisoten po celi celjski kotlini.

"Rdeče oborine so prišle po zraku, potem pa jih je na plastično folijo spral dež. Že analize novembra lani so pokazale, da v Celju dihamo zelo onesnažen zrak. Te meritve so tako indikativne, da bi država in pristojni organi morali ukrepati," pravi Šuštar.

Po njegovem mnenju je cela celjska kotlina obremenjena s prekomernim prašenjem, krivca za to pa vidi predvsem v Cinkarni Celje in nekaterih drugih celjskih družbah. Poudaril je tudi, da je Cinkarna tam, kjer bi morala iskati težke kovine na območju svoje deponije, iskala alge. "To je podcenjevanje pameti normalnih ljudi in zavajanje prebivalstva. S Cinkarno nimamo nikakršnih stikov in podjetje diskreditira delo civilnih iniciativ Celje, ki so za analize o onesnaženosti zraka, tal in vode doslej porabile okrog 5000 evrov," je še dejal Šuštar.

CC: Izvajamo vse potrebne ukrepe za preprečevanje prašenja V Cinkarni Celje pa zatrjujejo, da na odlagališču titanove sadre Za travnikom, izvajajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje prašenja. To dokazujejo z nenehnim izvajanjem meritev prašnih delcev na območju odlagališča, ki ne kažejo odstopanja od slovenskega povprečja.

"Z namenom razjasnitve pojava rdečih madežev na plastični foliji, smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, naročili vzorčenje in analizo materiala iz omenjene folije ter primerjalno tudi titanove sadre z odlagališča Za travnikom," navajajo v Cinkarni.

Vzorčenje je tako po podatkih Cinkarne pokazalo, da gre na foliji za rdeče usedline alg, ki vsebujejo rdeče barvilo karotenoid. To barvilo ni nevarno za zdravje, saj gre za barvilo, ki obarva meso lososov, kozic, flamingov in predstavlja neločljiv dodatek vsakodnevne prehrane ljudi, ki uživajo morsko hrano.

Selič: Poročilo jasno navaja, da ne gre za titanovo sadro Tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič je dejala, da poročilo inštituta jasno navaja, da na omenjeni foliji ni sledov titanove sadre. Opozorila je, da Cinkarna Celje od leta 1973 proizvaja titanov dioksid. Na vseh svojih virih emisij pa ima podjetje nameščene čistilne naprave, ki delujejo skladno z zahtevami najboljše razpoložljive tehnike.

"To ne pomeni, da emisij ni, ampak da so zmanjšane na najnižji tehnično možni obseg. Onesnaženje celjske kotline s težkimi kovinami je posledica industrijske dejavnosti v preteklosti, zato povezovanje pojava težkih kovin v posameznih vzorcih iz okolja s sedanjo proizvodnjo v Cinkarni ni umestno," je pojasnila Podgoršek Seličeva.