Ponedeljek, 2. 6. 2025, 13.42
3 tedne, 1 dan
Protest zaradi posveta v državnem svetu, ki naj bi favoriziral nasprotnike vetrne energije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,75
V državnem svetu pod vodstvom Marka Lotriča na očitke odgovarjajo, da namen posveta ni sprejemanje odločitev, ampak dati prostor razmisleku.
V Gospodarsko interesnem združenju (GIZ) za vetrno energijo so presenečeni in razočarani ob današnjem posvetu v državnem svetu (DS), ker je zasnovan kot "enostranska javna tribuna proti razvoju vetrne energije", so v sporočilu ocenili v združenju. "Ko smo si ogledali program, smo bili šokirani," piše v sporočilu. Kako na očitke odgovarja predsednik DS Marko Lotrič?
Niso bili povabljeni
V GIZ na posvet – tega moderira aktivna članica civilne iniciative proti vetrnim projektom, ki svoje nasprotovanje javno izraža že dalj časa – niso bili povabljeni. Kot je razvidno iz programa dogodka, je sovoditeljica posveta predstavnica Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn Felicita Medved, kar po prepričanju GIZ pod vprašaj postavlja verodostojnost posveta državnega sveta, ki bi moral biti po njihovem mnenju nevtralna institucija.
V državnem svetu na očitke odgovarjajo, da namen posveta ni sprejemanje odločitev, ampak dati prostor razmisleku. "Če želimo energetski prehod izpeljati na način, ki bo dolgoročno sprejemljiv, pravičen in vzdržen, potem potrebujemo dialog, odprto izmenjavo argumentov in spoštljivo soočenje različnih pogledov," so se za Siol.net odzvali v DS.
Priznavajo, da GIZ ni bil povabljen, a gre za javni dogodek, ki se ga lahko udeleži kdorkoli in tudi sodeluje v razpravi. Feliciti Medved je vodenje posveta pripadlo kot predstavnici pobudnikov, kar je v DS stalna praksa, poudarjajo. Sovoditelj posveta je državni svetnik in vodja interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič.
"Obžalujemo, da so se predstavniki investitorjev, čeprav so udeležbo na posvetu prvotno potrdili, kasneje opravičili. V opravičilu so zapisali, da v danem formatu ne vidijo možnosti za enakovreden prispevek, kljub temu pa še naprej ostajajo odprti za sodelovanje v prihodnje, če bo zagotovljeno vsebinsko ravnotežje in strokovna integriteta razprav. Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil tudi predsednik DS Marko Lotrič, ponovno pojasnjujemo, da je DS odprt za pobude za organiziranje posveta tudi s strani investitorjev in strokovnjakov, ki razvijajo tovrstne projekte," piše v sporočilu DS.
V imenu združenja je protest proti posvetu v DS poslal Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki želi po navedbah medijev postaviti vetrne elektrarne v bližini Senožeč.
Zavajanje?
V GIZ pravijo, da so bili na posvet večinsko povabljeni strokovnjaki in organizacije, ki javno nasprotujejo vetrnim projektom, "pogosto z zavajajočimi trditvami, pomanjkljivo metodološko utemeljenimi analizami in izkrivljenimi podatki". Glasovi investitorjev in neodvisnih strokovnjakov, ki podpirajo odgovorno umeščanje vetrnih elektrarn v prostor, so v programu potisnjeni na rob, trdijo v GIZ. Navajajo, da imajo zagovorniki vetrne energije na voljo 20 od skupno 180 minut trajanja posveta, čeprav je eden od investitorjev po prejemu programa zaprosil za razširitev nabora poročevalcev z neodvisnimi strokovnjaki. Prejel je odgovor, da to ni mogoče.
Transparentnost kot standard
V GIZ še opozarjajo, da investitorji vetrnih elektrarn redno komunicirajo z javnostjo, predstavljajo projekte, se udeležujejo javnih razprav, sodelujejo z občinami in odgovarjajo na vprašanja prebivalcev. "Transparentnost in vključevanje sta postala standard – ne izjema," odgovarjajo na očitke, da civilne iniciative naj ne bi bile vključene v razprave o vetrnicah. "Namen očitkov ni izboljšati sodelovanja, temveč investitorje spraviti v položaj, ko bi zaradi nenehnih pritiskov in izkrivljenih predstav od projektov odstopili. To naj bi bila najlažja pot do njihove ustavitve."
Brez pravične energetske prihodnosti?
S takšnim delovanjem civilne iniciative postavljajo v slabši položaj predvsem tista okolja, ki že desetletja nosijo breme energetske oskrbe države, pravijo v GIZ. "Če bodo prav ta območja izločena iz razvoja novih, trajnostnih virov, bomo kot družba zamudili priložnost za pravično energetsko prihodnost," so še prepričani.
GIZ za vetrno energijo je bilo ustanovljeno leta 2016, ustanovila so ga podjetja Amicus, Petrol, Vepa, AAE, Alpski vetrni park in Zavod za razvoj gospodarstva, piše na spletnem portalu trajnostnaenergija.si. Ob ustanovitvi je bil njihov cilj, da vetrnice postanejo realnost tudi v Sloveniji.
V imenu združenja je protest proti posvetu v DS poslal Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, ki želi po navedbah medijev postaviti vetrne elektrarne v bližini Senožeč.
