Petek, 13. 6. 2025, 4.00
1 dan
Pokojninska reforma: kdo bi prižgal zeleno in kdo rdečo luč?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
"S predlaganim črtanjem zgolj nekaterih sprememb bi porušili celotno reformo, saj je trenutno zastavljena tako, da ukrepi dopolnjujejo in uravnotežujejo drug drugega, vsi pa so nujni, če želimo vzpostaviti pokojninski sistem, ki bo dolgoročno vzdržen in bo zagotavljal višje pokojnine," pravijo v Svobodi, civilnodružbene organizacije pa pozivajo k dialogu in zbliževanju pogledov.
Predlagana pokojninska reforma, ki jo je vlada potrdila v začetku meseca, ima podporo vseh treh koalicijskih strank. V Gibanju Svoboda in Levici jo vidijo kot nujno in uravnoteženo prenovo, v SD pa kot korak v pravo smer, čeprav opozarjajo, da ne uresničuje vseh njihovih pričakovanj. Reforma, ki naj bi izboljšala dolgoročno vzdržnost sistema in dvignila odmerni odstotek, je naletela tudi na prve resnejše kritike. Zadržki prihajajo iz vrst opozicije in zunajparlamentarnih strank, civilnodružbene organizacije pa v primeru neupoštevanja njihovih pripomb napovedujejo zbiranje podpisov za referendum. V Gibanju Svoboda ob tem svarijo, da bi vsak poseg v dogovorjeni paket porušil ravnotežje celotne reforme.
Vlada je v začetku maja potrdila predlog pokojninske reforme, po katerem bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 za tiste s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let. Predvideva tudi, da se bo od leta 2028 postopno podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bo od leta 2035 temeljilo na 35 najugodnejših letih zavarovanja. Odmerni odstotek za polno pokojnino bo do leta 2035 narasel z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov. Uvedena bo tudi božičnica za vse prejemnike letnega dodatka, ki bo do leta 2030 znašala 250 evrov.
Koalicija podprla predlog, proti NSi in Kordiš
DZ je v četrtek s 45 glasovi za in štirimi proti ocenil, da je predlog pokojninske reforme primeren za nadaljnjo obravnavo. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je prepričan, da bo reforma na srednji in dolgi rok prispevala k vzdržnosti pokojninskega sistema in zagotovila vsaj približno takšne pokojnine, kot so danes.
Predlog pokojninske reforme so podprli v Svobodi, SD, Levici in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti pa so glasovali v NSi in samostojni poslanec Miha Kordiš. Poslanci SDS, nepovezani poslanci iz vrst Demokratov in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek pa so bili vzdržani.
Predlog prinaša tudi znižanje upokojitvene starosti za starše, vojaške obveznike in tiste, ki so v zavarovanje vstopili zelo mladi. Za vsakega otroka se bo pokojnina zvišala za 1,6 odstotka, največ za tri otroke. Najnižja invalidska pokojnina pa bo od leta 2026 znašala 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove.
Pokojninska reforma prinaša številne spremembe.
Parlamentarne in zunajparlamentarne stranke smo povprašali, kakšno je njihovo mnenje o predlogu zakona – ali ga podpirajo, kje bi ga popravili, ali podpirajo pobudo 25 organizacij o spremembi treh ključnih točk in kaj menijo o morebitnem referendumu.
Svoboda in Levica: Prenova je nujna, predlog je dober
V vodilni stranki Gibanje Svoboda menijo, da je reforma pokojninskega sistema v Sloveniji nujna, predvsem zaradi potrebe po javnofinančni stabilnosti in odgovornosti do vseh generacij – zdajšnjih in prihodnjih, predlog reforme pa da je dober, saj, kot pravijo, prinaša vrsto sistemskih ukrepov, ki rešujejo dolgoletna odprta vprašanja in uvajajo novosti, ki izboljšujejo socialno varnost upokojencev. Poudarili so, da je velik uspeh te vlade, da je reforma nastala v dialogu s socialnimi partnerji in ob izjemno širokem soglasju vseh sodelujočih strani.
Da je prenova pokojninskega sistema nujna, se strinjajo tudi v obeh koalicijskih partnericah – Levici in SD. "Vprašanje ni, ali potrebujemo reformo, temveč kakšno. Zato podpiramo rešitve, ki bodo zagotovile, da bo sistem na dolgi rok ostal vzdržen – in ki bodo ljudem po upokojitvi zagotovile dostojno življenje. Hkrati pa še enkrat poudarjamo, da je treba take rešitve iskati z najširšim družbenim konsenzom. Zato podpiramo dogovor, ki ga je v imenu vlade ministrstvo za delo doseglo s socialnimi partnerji," so navedli v Levici.
SD: Reforma gre v pravo smer, imamo tudi svoja prizadevanja
Tudi v SD predlagane spremembe podpirajo. Pozdravljajo dejstvo, da reforma ohranja 40 let pokojninske dobe kot pogoj za starostno upokojitev, da zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov in da predvideva dolga prehodna obdobja za postopno uvedbo sprememb, kar omogoča stabilen prehod za vse generacije. Poudarjajo pa, da si bodo še naprej prizadevali za izboljšanje položaja mladih na trgu dela in za odpravo prekarnih oblik zaposlitve, saj je pretočnost pokojninskega sistema odvisna od stabilnega vplačevanja ustrezno visokih prispevkov v pokojninsko blagajno.
Po izenačitvi prispevnih stopenj delodajalcev in delavcev pa predlog ne uresničuje njihovih pričakovanj in jih bo, kot navajajo, v prihodnje še treba nasloviti v okviru širše in celovite reforme davčnega sistema. Vseeno menijo, da je reforma rezultat uspešnega socialnega dialoga in korak v pravo smer.
Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagano pokojninsko reformo podpirajo.
V SDS kritični do nekaterih sprememb, NSi: To sploh ni reforma
Tudi v opozicijski SDS se strinjajo, da je reforma pokojninskega sistema nujna, vendar bi pokojnina, kot pravijo, "v prvi vrsti morala temeljiti na dejansko vplačanih prispevkih, ne pa na političnih odločitvah ali privilegijih. V SDS smo kritični do nekaterih predlaganih sprememb, npr. do usklajevanja pokojnin."
Precej bolj kritični so v NSi. "Menimo, da predvideni vladni posegi v pokojninski sistem ne odgovarjajo na zahteve časa – ne na demografske izzive ne na problematiko prenizkih pokojnin. V osnovi sploh ne gre za reformo, ampak zgolj za popravke obstoječega zakona," so navedli.
Glede na to, da so ključni razlog za pokojninske spremembe demografske napovedi, se jim, kot navajajo, zdi ironično, da predlog ne spodbuja in ne nagrajuje velikih družin, v nekaterih primerih za družine prinaša celo slabše pogoje. Menijo tudi, da drugi steber pokojninskega zavarovanja še naprej ostaja postranski, namesto da bi ga krepili in na ta način dvignili pokojnine. Še naprej se ohranja le 40 odstotkov starostne pokojnine ob zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, namesto da bi zaposleni upokojenec ob plači prejemal polno pokojnino.
Menijo tudi, da je pri snovanju pokojninskega sistema nujen socialni dialog, ki pa da ni bil primeren, kar kaže upor delavske strani. Da novela pokojninskega zakona ni primerna, so ocenili tudi strokovnjaki, so dodali in sklenili: "To nikakor niso dobre popotnice za zakon, ki terja družbeni dogovor."
V SDS so kritični do nekaterih predlaganih sprememb, v NSi pravijo, da to sploh ni reforma.
Zunajparlamentarne stranke: Vesna podpira predlog, Demokrati z nekaj pripombami
Mnenja zunajparlamentarnih strank so različna. Vesna – zelena stranka podpira pokojninsko reformo, saj je, kot navajajo, rezultat širokega socialnega dialoga, v katerem so bili upoštevani različni interesi in pogledi. Menijo, da reforma predstavlja predstavlja pomemben korak k pravičnejšemu in vzdržnemu pokojninskemu sistemu. "Zavedamo se, da ni popolna, a gre za uravnotežen kompromis med številnimi udeleženci. Ključno je, da prinaša bolj pravične pokojnine, krepi stabilnost sistema ter omogoča prilagodljivost in odzivnost na prihodnje demografske izzive," pravijo.
Uvedli bi sistem, kot je na Hrvaškem
"Aktualni predlog reforme prinaša nastavke za malenkost bolj vzdržno dinamiko odlivov iz pokojninske blagajne," menijo Demokrati, a imajo nekaj pripomb. "Podpiramo, da so se socialni partnerji uskladili o predvidenih rešitvah, opozarjamo pa, da vlada ob tem ni postregla s konkretnimi izračuni, kaj posamezni ukrep pomeni z vidika zagotavljanja dostojne pokojnine in vzdržnosti sistema, ter da je slabo komunicirala pripravo reforme. Tudi zaradi tega nam grozi dodatno upokojevanje pred uveljavitvijo reforme, še posebej nas skrbi, če se bodo uresničile napovedi upokojitvenega vala v Policiji. Ključni očitek reformi gre v smeri, da ne predvideva novih virov, ki bi edini omogočili dolgoročno vzdržnost. Predlog zakona tako ne daje stimulacij za krepitev drugega stebra pokojninskega sistema, ki je ključen za zagotavljanje dostojnih pokojnin predvsem delojemalcem z nižjimi plačami."
Kot dober primer navajajo Hrvaško, kjer so pri zadnji pokojninski reformi pol prispevka delojemalca namenili za krepitev drugega pokojninskega stebra, ki bo z naložbeno politiko lahko zagotovil zadostna sredstva za varno starost. "Tudi v Sloveniji moramo čim prej pristopiti k oblikovanju splošnega drugega stebra, kjer bomo z davčnimi in drugimi olajšavami spodbudili oblike dodatnega varčevanja za obdobje po upokojitvi," so prepričani Demokrati.
"Aktualni predlog reforme prinaša nastavke za malenkost bolj vzdržno dinamiko odlivov iz pokojninske blagajne," menijo Demokrati.
Pirati, Resni.ca in Zeleni predloga ne podpirajo
Medtem pa Piratska stranka, Resni.ca in Zeleni predvidene pokojninske reforme ne podpirajo. "Pokojninska reforma je nujna, a predlog vlade ne rešuje ključnih težav. Še več – dolgoročno dodatno slabša položaj tistih z najnižjimi pokojninami, saj nov sistem usklajevanja pokojnin lahko pomeni njihovo realno zniževanje. Reforma se zdi predvsem odziv na zahteve po dostopu do evropskih sredstev in boljše bonitetne ocene, ne pa iskren poskus izboljšanja pokojninskega sistema," trdijo v Piratski stranki.
Tudi Resni.ca reforme v takšni obliki ne podpira. Kot pravijo, gre za reformo, ki ni bila pripravljena z mislijo na dostojanstvo starejših, ampak z mislijo na statistične tabele in pričakovano življenjsko dobo. "Že danes mnogi upokojenci prejemajo prenizke pokojnine, ki ne omogočajo normalnega preživetja – govoriti o tem, da bomo delali še dlje za še manj, je preprosto nesprejemljivo."
Menijo, da reforma ne upošteva realnih obremenitev fizično zahtevnih poklicev (nekateri bodo v težkih razmerah morali delati več kot 40 let), ne rešuje problema prekarnosti in ignorira dejstvo, da številne oblike obdavčenega dela (študentsko delo in podjemne pogodbe) ne štejejo v pokojninsko dobo. Tudi delitev prispevkov med delodajalci in delavci je le administrativni nesmisel, ki bi ga bilo smiselno ukiniti, saj se na koncu celoten znesek odšteje od delavčeve plače, so našteli.
V stranki Resni.ca so kritični do predlaganih sprememb.
Enako tudi Zeleni, kjer trdijo, da gre za kozmetične popravke, ki le navidezno izboljšujejo položaj prihodnjih upokojencev. "Višja odmerna stopnja izgubi svojo težo, ko jo raztegnemo na 35 let, hkrati pa reforma grobo posega v temeljne pravice delavcev s sistematičnim podaljševanjem delovne dobe. To je nedopustno. Mnogo ljudi fizično in psihično ne zmore delati do pozne starosti, še posebej v napornih poklicih." Dodali so še, da reforma ne prinaša preglednosti, saj še vedno omogoča številne izjeme in privilegije, ki ne temeljijo na podlagi vplačanih prispevkov.
Civilnodružbene organizacije pozivajo k spremembi, sicer bodo zbirali podpise za referendum
Sredi maja je 25 civilnodružbenih organizacij podalo tri ključne pripombe na pokojninsko reformo. Kot so povedali na Trgu republike, nasprotujejo podaljševanju referenčnega obdobja za izračun pokojnin s 24 najboljših let na 35 let, spreminjanju načina usklajevanja pokojnin, pri katerem bo v manjši meri upoštevana rast plač, ter dvigu upokojitvene starosti s 60 na 62 let za tiste s 40 leti delovne dobe in s 65 na 67 let za tiste, ki še niso dosegli polne delovne dobe. Če njihovih pripomb ne bodo upoštevali, napovedujejo zbiranje podpisov za referendum.
Svoboda: Težko razumemo kritike, porušili bi celotno reformo
V Svobodi pravijo, da glede na to, da je bila reforma sprejeta z zelo širokim konsenzom ključnih krovnih organizacij, delodajalcev, delojemalcev in socialnih partnerjev, težko razumejo kritike in pripombe civilnodružbenih organizacij, ki želijo drastično poseči v dogovorjene ukrepe.
"S predlaganim črtanjem zgolj nekaterih sprememb bi porušili celotno reformo, saj je trenutno zastavljena tako, da ukrepi dopolnjujejo in uravnotežujejo drug drugega, vsi pa so nujni, če želimo vzpostaviti pokojninski sistem, ki bo dolgoročno vzdržen in bo zagotavljal višje pokojnine," pravijo v Svobodi in dodajajo, da si želijo, da bi civilnodružbene organizacije, ki pozivajo k spremembam dogovorjene reforme, raje kot postavljanje ultimatov in zahtev izbrale pot nadaljnjega dialoga in zbliževanja pogledov s socialnimi partnerji.
Referendum je legitimna pravica
V opozicijski SDS so dejali, da je njihovo stališče glede pobude za referendum ves čas enako. "Referendum je pravica, ki jo državljankam in državljanom Slovenije zagotavlja ustava," medtem ko pobude 25 organizacij niso komentirali. Prav tako pobude in morebitnega referenduma niso komentirali v NSi, SD in Levici. V tej so dejali le, da bo minister Mesec preučili možnosti za izboljšave reforme ter se pogovoril s koalicijskimi partnericami in civilnodružbenimi organizacijami. "Naš cilj je pokojninska reforma, ki bo dolgoročno stabilna, a hkrati socialno pravična in sprejemljiva za večino ljudi."
Da je pobuda za referendum legitimna, menijo Demokrati, trdijo pa, da če bo do njega prišlo, bo to predvsem zaradi slabega komuniciranja vlade. Neuveljavitev reforme bi zelo verjetno vplivala na sredstva iz načrta za okrevanje, poleg tega pa bi s tem padel v vodo dogovor med socialnimi partnerji o korakih pokojninske reforme, so še dodali.
Rušenje reforme bi pomenil korak nazaj
V stranki Vesna upajo, da bodo predlagatelji znali preseči razlike in skupaj z vlado najti rešitve v dobro upokojencev ter da se referendum ne bo zgodil. "Rušenje in umik reforme bi pomenil korak nazaj in oslabil prizadevanja za bolj varen in solidaren pokojninski sistem."
Referendum bi tako po njihovem mnenju vnesel nepotrebno zmedo in ogrozil stabilnost pokojninskega sistema. "Referendum je del demokracije, a menimo, da reforma že odraža širok socialni dialog in usklajenost z interesi različnih skupin," so prepričani.
Je na vidiku nov referendum?
Podpirajo pobudo 25 organizacij, če bo treba, tudi referendum
Medtem pa v Piratski stranki, Resni.ca in Zeleni podpirajo pobudo 25 organizacij. "Pozdravljamo pobudo civilne družbe. Njihova opozorila so upravičena – zlasti glede socialne pravičnosti," pravijo Pirati, ki podpirajo tudi referendum, saj gre za pomembno družbeno vprašanje, pri katerem mora imeti besedo tudi javnost, vendar opozarjajo, da mora referendumsko vprašanje biti premišljeno oblikovano, saj gre za finančno tematiko, ki bi lahko omejila dopustnost referenduma. Poudarili so tudi, da bi sindikati morali že prej odigrati bolj aktivno vlogo v procesu.
Tudi Resni.ca podpira vse predloge, ki so uperjeni proti nadaljnjemu krčenju pravic delavcev in upokojencev. Predlogi 25 organizacij so po njihovem tako popolnoma upravičeni. "To niso zgolj 'organizacije', to so glasovi tisoče državljanov, ki so siti tega, da se nad njimi vedno znova izvaja socialni eksperiment, medtem ko si politiki povečujejo plače in privilegije."
Pozdravljajo tudi pobudo za referendum, a hkrati opozarjajo, "da v tej državi referendumi pogosto služijo le kot ventil, da se ljudem da občutek, da nekaj odločajo, potem pa se vseeno izpelje tisto, kar je bilo že vnaprej odločeno." Poudarjajo, da "resničen pritisk na oblast ni v peticijah in referendumih – temveč v politični mobilizaciji. Treba je stopiti skupaj, se množično udeleževati volitev in izvoliti ljudi, ki jim lahko zaupamo, da bodo ščitili interese ljudstva – ne interesov Bruslja, korporacij in mednarodnih skladov", ter sklenili "ne reformi, ki uničuje človekovo dostojanstvo".
Pobudo 25 organizacij podpirajo tudi Zeleni. "Reforma, ki ne temelji na dogovoru in socialnem sporazumu, nima legitimnosti," če bo potrebno, zeleno luč prižgejo tudi referendumu: "Če oblast ignorira ljudi, bo referendum nujna posledica. Pobudo podpiramo. Tudi mi bomo prispevali podpise in sodelovali pri zbiranju 40 tisoč, kolikor jih je potrebnih. To ni samo vprašanje pokojnin, ampak vprašanje spoštovanja dostojanstva delavcev."
