Četrtek, 15. 1. 2026, 14.10
4 tedne, 1 dan
Cerkev v Hrastovljah postala kulturni spomenik državnega pomena, 19. maj pa dan lipicanca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Cerkev stoji na avtentični lokaciji najmanj od leta 1480 ter je ohranila prvotni sakralni značaj in podobo.
Vlada je danes cerkev Svete Trojice v Hrastovljah, ki je znana po gotskih freskah v notranjosti, razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. To bo po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona dalo spomeniku dodatno veljavo in bo pripomoglo k boljši turistični promociji kulturne dediščine v Mestni občini Koper. V okviru obiska v obalno-kraški regiji je vlada sprejela tudi sklep, s katerim je 19. maj razglasila za dan lipicanca.
Vlada je odlok o razglasitvi cerkve, ki stoji na skalnati vzpetini jugovzhodno od vasi Hrastovlje, za kulturni spomenik državnega pomena sprejela v okviru današnjega obiska v obalno-kraški regiji. Doslej je veljala za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Edinstvena arhitekturna zasnova
Predlog odloka je na pobudo koprske občine pripravila piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je ta zapisala v utemeljitvi, cerkev predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti in je edinstvena v svoji arhitekturni zasnovi in gotskih poslikavah, ki krasijo notranjščino v celoti.
Cerkev stoji na avtentični lokaciji najmanj od leta 1480 ter je ohranila prvotni sakralni značaj in podobo. Obdaja jo mogočno protiturško taborsko obzidje iz 16. stoletja, ki je eden najbolje ohranjenih primerov te vrste v Sloveniji.
Kot so ob pobudi za razglasitev novembra lani pojasnili na koprski občini, je cerkev v Hrastovljah romanska triladijska cerkev z banjastimi oboki, ki jo krasi izjemno bogata gotska poslikava. Janez iz Kastva je s sodelavci leta 1490 poslikal skoraj vsak košček prostora – od sten in arkad do stebrov. Njegovo avtorstvo potrjuje dolg napis na severni steni, zapisan v glagolici in latinici. Med številnimi prizori posebej izstopa znameniti Mrtvaški ples, ki cerkvi daje prepoznavno ikonografsko posebnost.
Kopijo freske Mrtvaški ples najdemo v Narodni galeriji.
Lipica je največja kobilarna z lipicanci na svetu.
19. maj postal dan lipicanca
V okviru regijskega obiska je vlada sprejela tudi odlok, s katerim je 19. maj razglasila za dan lipicanca. Gre za datum posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena, saj je bil 19. maja 1580 podpisan dokument o ustanovitvi Kobilarne Lipica, enega najprepoznavnejših simbolov slovenske dediščine.
Razglasitev 19. maja za dan lipicanca bo dala veljavo in dodaten pečat pri promociji Lipice kot naravnega kulturnega bisera v Sloveniji, je v izjavi po seji vlade v Kopru povedal Arčon.
Lipicanec je eden najpomembnejših simbolov slovenske kulturne dediščine in nacionalne identitete ter ima tudi izrazit mednarodni pomen. To potrjujeta neprekinjeno delovanje Kobilarne Lipica že več kot štiri stoletja – lani je praznovala 445 let – ter vpis tradicije reje lipicanca na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine leta 2022, so spomnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lipica je največja kobilarna z lipicanci na svetu, po podatkih s spletne strani Kobilarne Lipica jih imajo trenutno več kot 300.
Slovensko morje se močno segreva
V okviru obiska v obalno-kraški regiji se je vlada seznanila tudi s stanjem slovenskega morja. Podnebne spremembe vplivajo tudi na stanje slovenskega morja. To se segreva, medtem ko vsebnost kisika v njem pada, gladina pa narašča, je danes v Kopru povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Meni, da bo morala vlada v naslednjem mandatu že poiskati ustrezne rešitve, morda tudi v okviru sodelovanja na evropski ravni.
V obrazložitvi informacije, ki so jo pripravili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je zapisano, da je slovensko morje zaradi značaja polzaprtega zaliva in plitvosti izredno občutljiv ekosistem. Občutljivo je tudi na zunanje vplive, kot so pritiski zaradi dejavnosti in rabe morja ter podnebne spremembe. Novak je v izjavi po seji povedal, da se slovensko morje že kar močno segreva, za 0,15 stopinje Celzija na površinski plasti na leto ter za 0,9 stopnje Celzija pri dnu. "Kislost morja pada, vsebnost kisika tudi ne narašča, celo pada, kar pomeni, da resno grozi morskim eksistemom. Morska gladina pa narašča za pet milimetrov na leto," je dejal.
Ocenil je, da se bo morska gladina v 100 letih zvišala za 80 centimetrov, ob upoštevanju plime za meter. Piran bo torej pod vodo, ogroženi so tudi del Lucije ter najnižji deli Izole in Kopra. Kako ukrepati, so že začeli razmišljati, v naslednjem mandatu pa bo treba poiskati tudi že posamezne rešitve, je povedal. Sam meni, da bi lahko rešitve iskali tudi na evropski ravni, kar je že predlagal evropskim komisarjem. Novak je spomnil, da je slovensko morje vroča točka biotske raznovrstnosti. V njem je zabeleženih približno 2.260 vrst, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh vrst Sredozemskega morja.
Jože Novak je opozoril, da sta morje in obala preobremenjena zaradi rabe in dejavnosti na tem prostoru.
Opozoril je, da sta morje in obala preobremenjena zaradi rabe in dejavnosti na tem prostoru. Slabšanje stanja morja ima širše posledice za družbo, saj vodi v večje stroške obnove naravnih virov, nižjo odpornost na podnebne spremembe in slabšo kakovost življenja. Ohranitev zdravja morskih ekosistemov je zato bistvena za trajnostni razvoj morskega okolja in gospodarskih dejavnosti, ki so od njega odvisne.
Med možnimi ukrepi za izboljšanje stanja morja na ministrstvu navajajo trajnostno prostorsko načrtovanje, vzpostavitev območij varstva narave, nadzor vnosa tujerodnih vrst iz pomorstva, preprečevanje naraščanja podvodnega hrupa zaradi ladijskega prometa in preprečevanje vnosa hranil in onesnaževal iz urbanih območij obale. Novak je povedal, da je prvi ukrep zagotovo zagotovitev boljšega odvajanja odpadnih komunalnih voda, na kar je občine že večkrat opozoril.
Pomorskim policistom čoln ribiških inšpektorjev
Vlada se je v okviru današnjega obiska seznanila tudi s prenosom pravice upravljanja čolna inšpekcije za morsko ribištvo na policijo. Plovilo so pomorski policisti uporabljali že doslej, kadar so imeli svoja plovila na vzdrževanjih. Inšpekcija bo dobila nov čoln, je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon. V izjavi po seji vlade v Kopru je označil dosedanjo uporabo ribiškega čolna za potrebe pomorskih policistov za primer dobrega medresorskega sodelovanja policije in ribiške inšpekcije. Zdaj bo inšpekcija dobila nov čoln iz evropskih sredstev, je dejal.
Gre za model čolna Rab 830 Patrol Hybrid. Pismo o obstoju skupnega interesa in pripravljenosti za prenos pravice njegovega upravljanja sta podpisala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić ter minister za notranje zadeve Branko Zlobko. Nekaj več kot osem metrov dolg čoln je bil izdelan leta 2018 in ima okrog 2800 delovnih ur. Je zelo dobro ohranjen in je bil že v uporabi za izvajanje nalog pomorske policije, ko je imela svoja plovila na vzdrževanjih, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Inšpekcija za morsko ribištvo je pri izvajanju nadzora nad izvajanjem arbitražne razsodbe v Piranskem zalivu in nad ribolovom na morju že doslej tesno sodelovala s policijo. S podpisom pisma o nameri pa se to sodelovanje le še poglablja in bo po pričakovanjih kmetijskega ministrstva prispevalo k večji varnosti, boljšemu nadzoru in usklajenemu delovanju služb na morju. Čalušić je poudarila, da je sodelovanje med službami, ki delujejo na morju, ključno za varnost, trajnostno rabo morskih virov in učinkovito izvajanje zakonodaje. "S podpisom pisma o nameri krepimo povezave med inšpekcijo za morsko ribištvo in pomorsko policijo in zagotavljamo, da bo nadzor na morju še bolj usklajen in učinkovit," je dodala.
Zlobko pa je spomnil, da ima slovenska pomorska policija dolgo tradicijo, skoraj 80-letno. Za svoje delo potrebuje tudi ustrezna plovila in veseli ga, da sta z ministrico podpisala pismo o nameri. Policija je ta čoln v preteklosti že uporabljala in ustreza njenim potrebam, a kot je dodal, gre za srednjeročno rešitev, kajti v doglednem času nameravajo kupiti večje plovilo, da bodo policisti lahko tudi v slabših razmerah opravljali svoje naloge na morju.
Ribiški inšpektorji medtem novo službeno plovilo pričakujejo do konca februarja. Približno milijon evrov vreden nakup bodo na kmetijskem ministrstvu financirali v 70 odstotkih iz evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, preostanek pa bo prispeval državni proračun. Čalušić je dejala, da bo novo plovilo pomemben korak k cilju, da se pravila spoštujejo, da je ribolov trajnosten in da so inšpektorji opremljeni z ustreznimi sredstvi za delo.
Vlada se je seznanila tudi s podpisom pisma o nameri med Mestno občino Koper, ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za infrastrukturo o zagotovitvi priveznih mest za plovila na pomolu območja mednarodnega morskega mejnega prehoda v starem mestnem jedru Kopra. Gre za prenos petih privezov, je dejal Arčon. Po ukinitvi statusa mednarodnega mejnega prehoda se bo območje pomola namenilo za komunalne in turistične priveze.
Koprska občina se namreč že vrsto let srečuje s pomanjkanjem komunalnih privezov, tako za občane kot tudi za preostale zainteresirane državljane. S pismom o nameri se bodo podpisniki dogovorili, da se območje mejnega prehoda preseli pred upravno stavbo Uprave RS za pomorstvo, kjer se bo za policijo zagotovilo tri privezna mesta, za upravo pa dve.
