Ponedeljek, 29. 5. 2023, 17.14
11 mesecev
Čakalne dobe v zdravstvu vse daljše. "Samo denar ne bo rešil težav."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Neciljano plačevanje vseh zdravstvenih storitev je le eden od razlogov za dolge čakalne dobe v zdravstvu, menijo pri ZZZS. Predlagajo boljšo organizacijo dela, nagrajevanje in dnevno ažurirane podatke o dejanskem stanju v sistemu eNaročanje.
Na prvi pregled ali izbrano zdravstveno storitev je v začetku maja v Sloveniji nedopustno dolgo čakalo 141.111 pacientov, kar je več kot polovica vseh čakajočih, kaže zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o spremljanju čakalnih dob. "Razlogov za dolge čakalne dobe je več – od interventnega zakona, ki je zagotovil neciljano plačilo vseh zdravstvenih storitev, do slabe organizacije dela in neustreznega napotovanja pacientov k specialistom," opozarjajo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pod vodstvom Tatjane Mlakar. Prepričani so, da bi k rešitvi težave lahko prispevale nekatere sistemske spremembe.
Na drugi strani je na 379 izbranih vrst zdravstvenih storitev čakalo 155.776 oseb, od tega jih je nad dopustno mejo čakalo 70.326, kar predstavlja 45,15 odstotka vseh čakajočih na terapevtsko diagnostično storitev. Skupaj na prve preglede in preostale storitve nad dopustno mejo čaka 141.111 oseb, kar predstavlja 50,26 odstotka vseh čakajočih.
Nad dopustno čakalno dobo za prvi pregled je v začetku maja čakalo 3.618 oziroma 5,4 odstotka več pacientov kot na prvi dan preteklega meseca.
Čakajoči nad in pod dopustno čakalno dobo ter delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo v primerjavi med prvimi pregledi in preostalimi terapevtsko-diagnostičnimi storitvami.
Neciljano plačevanje, razdrobljena javna mreža, netočni podatki
"Eden od razlogov za dolge čakalne dobe v zdravstvu je na podlagi interventnega zakona od septembra 2022 uvedeno neciljano plačevanje vseh zdravstvenih storitev namesto fokusiranega plačevanja prednostnih zdravstvenih storitev, ki so za zdravje posameznika pomembnejše oziroma kjer veljajo dolge čakalne dobe, zlasti na terapevtske postopke in prve specialistične preglede," so na vprašanje, kje so težave, pri ZZZS odgovorili za Siol.net.
Težave so tudi razdrobljenost mreže javne zdravstvene službe in slaba organizacija dela ter neustrezno, preobsežno oziroma nekritično napotovanje pacientov k specialistom na sekundarno raven. Naslednji razlog za dolge čakalne dobe so netočni podatki izvajalcev in NIJZ o številu čakajočih oseb. "Podatki v sistemu eNaročanja niso dnevno ažurni in pravilni, tako na strani izvajalcev kot tudi na NIJZ," so še pojasnili.
Nagrajevanje večje storilnosti, ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom
Sprememba politike plač v javnem sektorju bi lahko posredno pozitivno prispevala k skrajševanju čakanju dob, eno od sistemskih rešitev vidijo pri ZZZS. "To je bolj stimulativna politika plač v zdravstvu v smislu povečanja variabilnega dela plače za nagrajevanje večje storilnosti in kakovosti dela delavcev v zdravstvu," so pojasnili.
Nujne bi bile tudi spremembe na področju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov v smeri opolnomočenja menedžmenta in uvajanja elementov korporativnega upravljanja, npr. spodbude vodstvu za pozitiven poslovni rezultat, kratke čakalne dobe, doseganje izbranih kazalcev kakovosti, na drugi strani pa odgovornost vodstva v primeru negativnega rezultata, neustrezno dolge čakalne dobe.
Predlagajo tudi doslednejšo ločitev javnega od zasebnega zdravstva v smislu bolj učinkovite izrabe javnih zdravstvenih zmogljivosti.
Poleg finančnih nujni tudi številni nefinančni ukrepi
Med nefinančnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba izvajati za skrajšanje čakalnih dob, so po mnenju ZZZS na primer "izboljšanje vodenja čakalnih seznamov in izboljšanje sistema eNaročanje, ki mora zagotoviti bolj transparentno in poenoteno elektronsko vodenje čakalnih seznamov v zdravstvu, sistematično upravljanje s kakovostjo in varnostjo s ciljem preprečevanja nepotrebnega napotovanja oz. uvrščanje pacientov v čakalne sezname ter bolj optimalna izraba kadrovskih, opremskih in prostorskih virov v bolnišnicah," so poudarili.
Poleg tega bi morali bolje poskrbeti za pravilno načrtovanje zdravstvenega kadra in specializacij, upoštevajoč dejanske potrebe in zdravstveno stanje prebivalcev v naslednjih letih, še menijo.
"ZZZS je pristojen predvsem za to, da zagotovi plačilo za opravljene storitve oziroma da ZZZS izvajalcem odtegne plačilo v primeru neopravljenih storitev. Tej usmeritvi ZZZS že več let sledi in je tudi do septembra 2022 povečeval število programov, ki so plačani količinsko neomejeno, tj. po dejanski realizaciji glede na potrebe zavarovanih oseb," so še pojasnili.
Kritični na odboru za zdravstvo
Zelo kritični so bili ob prvem poročilu o izvajanju zdravstvenih storitev po interventnem zakonu tudi na odboru za zdravstvo v državnem zboru, 11. maja letos.
Jelka Godec.
Jelka Godec iz SDS je menila, da so podatki pomanjkljivi, neprimerljivi in nerazumljivi. Kritična je bila tudi do ministrstva, da so jim poročilo poslali tik pred zdajci in se poslanci zato niso utegnili pripraviti za razpravo. Alešu Šabedru je še očitala, da je predstavil drugačne podatke, kot so bili poslancem poslani v gradivu.
"Problem je v organizaciji dela. Vključiti bo treba vse kapacitete v zdravstvu, da bomo lahko rekli, da ta država zagotavlja zdravstveni sistem ljudem, kot si ga dejansko zaslužijo in kot ga plačujejo," je dejala Čadonič Špeličeva.
Po mnenju poslanke NSi Vide Čadonič Špelič več denarja v zdravstvu ne bo rešilo težav in ne bo toliko skrajšalo čakalnih vrst, kot bi si želeli oz. bi bilo primerno.
Pri zakonu manjka "ciljanost namenjanja teh sredstev," je dejala Muršičeva in pozvala k razmisleku o čim prejšnji spremembi zakona na način, da bi prioritetizirali nujnejše zdravstvene storitve.
Poslanki SD Bojani Muršič je bil pristop plačila vseh opravljenih storitev na prvi pogled zelo všeč. "Ampak zdaj ob vseh teh podatkih ugotavljam, da le nismo dosegli cilja, ki smo si ga zadali, in sicer skrajšanja čakalnih dob in izboljšanja zdravstvenega sistema," je dejala.
NSi: Naj se vključijo tudi zasebniki
Da zakoni v kontekstu zdravstvene reforme, ki jih je doslej vložila koalicija, v ničemer ne izboljšujejo dostopnosti do zdravnika, pa je na sobotnem taboru stranke v Gorišnici izpostavil predsednik stranke Matej Tonin.
Poslanska skupina NSi je zato pretekli petek v zakonodajni postopek vložila spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Bistvo predloga je, da bi vsak, ki na zdravljenje čaka nad dopustno dobo, lahko storitev opravil pri kateremkoli izvajalcu zdravstvene dejavnosti, storitev pa bi plačala zdravstvena blagajna.
