Petek, 19. 5. 2023, 18.09
1 leto, 5 mesecev
Brecelj: Če Slovenija ni sposobna sama postaviti protonskega centra, jo ukinimo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,34
Kirurgu Eriku Breclju ni jasno, kdo zavira naložbo v protonski center.
Kirurg Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo, je zaskrbljen, da bosta dve milijardi iz zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu porabljeni netransparentno. Ob tem opozarja predvsem na več kot sto milijonov evrov vreden projekt protonskega centra, ki ga za zdravljenje onkoloških bolnikov krvavo potrebujemo.
O projektu slovenskega protonskega centra, ki bi omogočil veliko učinkovitejše zdravljenje nekaterih onkoloških bolnikov, lahko v medijih beremo že leta. Zato je presenetljivo, kako zelo je projekt še v povojih. "Bil sem v svetu zavoda onkološkega inštituta. Objavljali so se lepi članki, kako bomo delali protonski center. Zdelo se mi je nenavadno, da o protonskem centru, ki bi bil daleč največja investicija v opremo v zgodovini, svet zavoda ne ve nič," pravi kirurg Erik Brecelj.
"Ne moremo plačevati deset milijonov na leto"
Ko se je začel zanimati o napredku projekta, naj bi izvedel, da se razmišlja o javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Cosylab, v okviru katerega bi onkološki inštitut prispeval zemljišča, Cosylab pa postavil center, za katerega bi mu 20 let plačevali deset milijonov evrov na leto.
"Katera bolnišnica na svetu je sploh sposobna plačevati takšne zneske? Jaz nisem proti temu podjetju, ki je ugledno, ali proti kateremukoli zasebniku, ampak ne moremo plačevati deset milijonov na leto," pravi Brecelj, ki je na projekt opozoril tudi v daljšem pogovoru za N1.
Na onkološkem inštitutu medtem mirijo, da projekt niti približno ni tako daleč, da bi bile sklenjene kakršnekoli pogodbe, saj so šele v fazi spremembe dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki je eden prvih korakov vsake večje investicije. Ob tem opozarjajo, da projekta ne bi uresničili s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, temveč bi ga financirali iz proračunskih sredstev.
"Iz vaših ust v božja ušesa," na to pravi Brecelj, ki opozarja, da bi se morala država tako velikega in pomembnega projekta lotiti v javni izvedbi. "Če Slovenija tega ni sposobna narediti, potem je najbolje, da jo ukinemo," pravi kirurg, ki je zaskrbljen, kako počasi se projekt premika.
Ko sta onkološki inštitut novembra lani obiskala predsednik vlade Robert Golob in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je zadnji obljubil, da če bodo našli sredstva, bi lahko stavba protonskega centra stala konec leta 2025. Poudaril je tudi, da projekt ne bo nastal v obliki javno-zasebnega partnerstva, "ampak bo vse v lasti države oziroma onkološkega inštituta".
Da je tudi Bešič Loredan govoril o javno-zasebnem partnerstvu, ni naključje. Očitno je namreč, da je investicijska dokumentacija, ki jo zdaj spreminjajo, nastajala s predpostavko, da bo pri naložbi sodeloval zasebni partner.
V Cosylabu želeli javno-zasebno partnerstvo
O tem je v pogovoru za Sobotno prilogo februarja 2021 govoril tudi Mark Pleško, soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, ki v Sloveniji razvija pospeševalnike in sisteme za zdravljenje z delci. "Gre za kompleksen projekt, zato analize njegove izvedljivosti ne bo mogoče opraviti v nekaj dneh, verjetno bo trajalo nekaj mesecev. Računamo pa, da bi ministrstvo do poletja izdelalo analizo, tudi stroškovno, kako bi naredili tak projekt. Nato pa upam, da bi šlo ministrstvo naprej v razpis in izvedbo tega projekta," je povedal.
Projekt je nato zastal, pri čemer ni jasno, ali zaradi pomislekov o izvedbi v javno-zasebnem partnerstvu ali zaradi drugih razlogov. A Pleško je bil še konec aprila lani optimističen. Kot je takrat povedal za Delo, projekta niso pokopali, a "izvedba tako zahtevnega projekta tehnološko, finančno in izvedbeno zahteva temeljit premislek in dobro načrtovanje, zato nekateri postopki tečejo počasneje, kot bi si želeli".
Pleško danes pravi, da dogovorov o izvedbi projekta v javno-zasebnem partnerstvu ni, a da bi bili ponosni, če bi kot razvijalci programskih rešitev za medicinske naprave na področju onkologije kakorkoli prispevali k uresničitvi projekta, ki bi koristil slovenskim onkološkim bolnikom.
Ena od morebitnih lokacij za protonski center naj bi bila ob Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. A zemljišča so v občinski lasti, zanje pa teče sodni spor.
Težave že z lokacijo
A glede na pojasnila onkološkega inštituta bodo slovenski bolniki na protonsko terapijo morali še dolgo hoditi v tujino. Znano ni še niti, kje bi center lahko stal – omenjalo se je namreč tako lokacijo zapora ob Povšetovi ulici kot lokacijo ob Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Na obeh lokacijah bi lahko bila gradnja velik izziv.
Zapor na Povšetovi bi v najboljšem primeru lahko zaprli šele sredi leta 2025, ko bo dokončan nov zapor v Dobrunjah, tako da bi protonski center tam lahko začeli graditi kvečjemu konec leta 2026, saj bodo pred tem potrebne tudi obsežne rušitve.
Zemljišča ob Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča pa sploh niso v državni lasti, temveč je njihov lastnik ljubljanska občina, ki jih je v začetku leta 2019 nameravala prodati najboljšemu ponudniku. Za ta zemljišča je država šele po napovedani dražbi sprožila postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi inštituta. Ne samo da bi ta postopek lahko trajal še nekaj let, zgodilo bi se lahko tudi, da država v postopku ne bi bila uspešna.
"Vem, da se je omenjala tudi ta lokacija ob URI Soča, kjer pa poteka sodni spor. Zakaj bi nas radi porivali v sodni spor? Da spet čakamo ne vem koliko let, da se iztožijo, kdo bo lastnik tiste parcele. Ni časa za take stvari," še opozarja Brecelj.
Vprašanja o protonskem centru smo poslali tudi na ministrstvo za zdravje. Odgovore bomo na Siol.net objavili takoj, ko jih prejmemo.
