Zeleni prehod
JEK2
Ponedeljek, 21. 10. 2024, 14.17
2 meseca
Javna tribuna o finančnih vidikih projekta JEK2
Boštjančič: Slovenija zmore in lahko zagotovi financiranje JEK2
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
Javna tribuna v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo je prinesla različne poglede glede financiranja projekta JEK2. Finančno ministrstvo zagotavlja, da je država sposobna projekt izpeljati, kot najugodnejša možnost se kaže državna zadolžitev. Del sogovornikov je opozoril na tveganja, ki jih velika vloga države pri projektu prinaša. Če bi se projekt zalomil, obstaja možnost bankrota države, so se strinjali Aleksander Mervar, Jonas Sonnenschein in Marko Jaklič.
Finančna konstrukcija glede na to, v kateri fazi je projekt gradnje drugega bloka nuklearke (JEK2), še ne more biti zaprta. Dokončno bo ob končni investitorjevi odločitvi, predvidoma do konca leta 2028, je na javni tribuni v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo v Ljubljani dejala finančna direktorica družbe Gen energija, ki je investitor projekta, Nada Drobne Popovič.
Nada Drobne Popovič ni znala povedati, koliko bi znašali stroški financiranja.
Pri izračunu ekonomike projekta, katere recenzijo so predstavili v petek, so upoštevali, da bi bilo 25 odstotkov potrebnega kapitala lastniškega – odgovora na to, ali bi lahko sodelovala Gen energija, še ni –, od preostalih 75 odstotkov pa 40 odstotnih točk dolg države in 35 odstotnih točk izdaja obveznic. Ob različnih predpostavkah cene zadolževanja (v višini dva, tri in štiri odstotke) so dobili oceno, da bi cena elektrike iz JEK2 znašala med 66 in 99 evrov na megavatno uro (MWh).
Boštjančič: Slovenija zmore in lahko zagotovi financiranje JEK2
Finančni minister Klemen Boštjančič je v uvodnem nagovoru zagotovil, da je država sposobna finančno izpeljati projekt. "Danes se ne bom poglabljal v to, ali je jedrska energija slaba ali dobra, ali jo potrebujemo ali ne, temveč o finančnem vidiku projekta JEK2. Če se odločimo, da ga potrebujemo, je Slovenija več kot sposobna takšen projekt izpeljati," je zagotovil Boštjančič.
Slovenija je po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru odločitve za izgradnjo JEK2 sposobna finančno izpeljati projekt. Ta bi se lahko financiral delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom.
Glede lastniškega kapitala na ministrstvu podpirajo idejo o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerem bi imela država oz. podjetja v stoodstotni državni lasti večino kapitala in glasovalnih pravic. Kot najugodnejši scenarij financiranja JEK2 je izpostavil možnost, da bi se država zadolžila na mednarodnih dolžniških trgih in denar posodila projektnemu podjetju Gen energija. Vendar ne pod obrestno mero, pod katero se zadolžuje sama. Po kakšnih obrestnih merah, je po njegovih navedbah nemogoče napovedati.
"Lahko pa država na kreditni pribitek vpliva s svojo verodostojnostjo in izpolnjevanjem lastnih napovedi glede strukturne uravnoteženosti državne porabe," je prepričan.
Jaklič: Bogatejše države se otepajo prevzemanja poroštev
"Gre za izjemno tvegan finančni projekt, tako v času izgradnje kot v času delovanja," je opozoril ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Finančno močnejše države se z vso silo otepajo prevzemanja poroštev za gradnjo novih jedrskih elektrarn, je dejal in kot primer navedel Finsko in Veliko Britanijo, šibkejše, kot sta denimo Poljska in Slovenija, pa se temu verjetno ne morejo izogniti. Opozoril je, da je ceno električne energije za 50 let vnaprej nemogoče napovedati.
Ekonomist Marko Jaklič meni, da je partnerstvo v tako velikih projektih izredno tvegano.
Opozoril je, da takšno zadolževanje državi jemlje alternative, in menil, da imamo ob obstoječi nuklearki, katere delovanje bi lahko podaljšali še za 20 let, do leta 2063, še čas za razmislek o alternativnih možnostih. Ob tem je navedel ugotovitve nemške študije, da je mogoče leta 2050 zagotoviti proizvodnjo elektrike samo z obnovljivimi viri energije (OVE).
Mervar: V javnosti se pojavljata dve laži
Do slednjega je skeptičen generalni direktor družbe Eles, ki je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, Aleksander Mervar. V analizi desetih alternativ je dobil tri najboljše možnosti. Prva bi bila izgradnja JEK2 in obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) do leta 2063, druga brez JEK2 in obratovanje Nek do leta 2063 ter dodatne zmogljivosti OVE, tretja pa brez JEK2 in podaljšanja Nek ter še dodatne OVE. "Vsaka možnost ima svoja tveganja in nobena ni stoodstotni OVE," je dejal.
"Manjkajo nam ključne informacije. Pričakujem, da projekta JEK2 ne glede na izid referenduma ne bomo ustavili, saj bomo v prihodnosti zagotovo potrebovali stabilen vir energije. V javnosti se pojavljata dve laži: o brezogljični družbi in stoodstotnem scenariju OVE. Brezogljična družba ne obstaja nikjer na svetu, prav tako ni izvedljiv stoodstoten OVE scenarij," je opozoril Mervar.
Aleksander Mervar meni, da je projekt JEK2 izjemno tvegan.
Po njegovih izračunih bodo cene iz JEK2 znašale od 90 do 160 evrov za MWh.
Kumer: Podatki o alternativah JEK2 do leta 2028
Minister Bojan Kumer je povedal, da ministrstvo pridobiva informacije glede alternativnih možnosti in da je pomembno, da bodo do leta 2028 na voljo tako podatki o JEK2 kot o alternativah.
Tudi Mervar sicer meni, da je projekt JEK2 izjemno tvegan. Med drugim bi bilo treba tudi opredeliti, ali in s katero državo bi šli v soinvestitorstvo. Kot največjo težavo vidi možnost, da se ob rasti uporabe OVE v Evropi borzne cene elektrike ne bi spreminjale, rasle pa bi končne cene. Nič še ni dorečenega glede morebitne pogodbe za razliko, je dejal. Ocenjuje, da bo strošek financiranja najmanj 4,5 oz. pet odstotkov.
Sonnenschein: Velik dodaten pritisk na proračun
Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera je med alternativnimi možnostmi navedel uvoz elektrike iz sonca in vetra ter izpostavil hiter razvoj tehnologije na tem področju, kar lahko med drugim vpliva na potrebe po vlaganjih v omrežje. Opozoril je na morebiten velik dodaten pritisk na proračun v primeru JEK2, med drugim ob predvidenih višjih izdatkih za pokojnine in plače v javnem sektorju ter ob obetih manj sredstev za kohezijo.
Jonas Sonnenschein iz Umanotere je opozoril na velik dodaten pritisk na proračun v primeru JEK2.
Če bi se projekt zalomil, obstaja možnost bankrota države, so se strinjali Mervar, Sonnenschein in Jaklič, kar bi pomenilo ukrepe fiskalne konsolidacije, kot sta jih morali sprejeti denimo Grčija in Argentina.
Kopač: Ekonomika investitorjev je podcenjena
"Razprava o JEK2 me zelo spominja na razprave v času promocije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). V glavnem jo vodijo ljudje, ki si želijo te tehnološke igrače," je opozoril nekdanji minister in dolgoletni direktor Evropske energetske skupnosti Janez Kopač, saj da se govori o stabilnosti in cenenosti, namerno pa da zamolči vsa tveganja, ki so vnaprej znana. Tako kot je bilo znano v primeru TEŠ6.
Po njegovih navedbah je ekonomika investitorjev podcenjena. "Tako zagovorniki kot nasprotniki JEK2 smo žrtve nizkotne politikantske poteze. Zakaj moramo zdaj na referendum?" se je vprašal Kopač.
Janez Kopač pogreša diskusijo, kaj se bo s ponudbo električne energije dogajalo po izgradnji dveh novih blokov v jedrski elektrarni Paks na Madžarskem, kar bo vplivalo na ceno elektrike v srednji Evropi.
Financiranje, kot ga je omenil Boštjančič, po njegovem mnenju pomeni višje stroške zadolževanja gospodarstva, saj da bi se kreditna ocena državi poslabšala. "Zanima me navdušenje Gospodarske zbornice Slovenije, ko bo moralo slovensko gospodarstvo plačevati višje obrestne mere za svoje zadolževanje," se sprašuje Kopač.
Stroški financiranja JEK2 ostajajo neznanka
Državljani se bomo o izvedbi projekta JEK2 izrekli na posvetovalnem referendumu, ki bo 24. novembra. V petek bo stekla referendumska kampanja, prav vprašanje izjemnega obsega investicije v novo nuklearko – ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost – in dilema, ali si Slovenija to lahko privošči, pa bo verjetno med glavnimi v kampanji pred referendumom. Po zadnjih podatkih je celoten strošek izgradnje JEK2 brez stroškov financiranja ocenjen na med 9,6 in 15,4 milijarde evrov. Koliko bi lahko znašali stroški financiranja Drobne Popovič danes ni znala povedati.
