Četrtek, 19. 3. 2020, 13.26
4 leta, 1 mesec
Bomo Slovenci sami izdelovali respiratorje? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,65
16
V Sloveniji je v zadnjih dveh dneh glavna tema dobava zaščitnih mask. A pri povečanju števila obolelih bo tudi več tistih, ki bodo potrebovali hospitalizacijo in zdravljenje na intenzivni negi. Pri tem so zelo pomembni respiratorji, ki jih v Sloveniji ni veliko. Pomoč so ponudili na fakulteti za elektrotehniko in strojništvo.
Slovenija ima po podatkih ministra za zdravje Tomaža Gantarja 168 respiratorjev za mehansko predihavanje bolnikov, vendar je velika večina od njih že zasedena. Respiratorji so nujno potrebni pri tistih, ki imajo težjo obliko covid-19 in zato potrebujejo predihavanje.
Gantar je že pretekli petek dejal, da bi potrebovali še vsaj sto ali dvesto respiratorjev. Po podatkih strokovnjakov se zapleti pri bolezni covid-19 zgodijo pri 20 odstotkih bolnikov, pet jih potrebuje intenzivno nego, odstotek pa umetno dihanje.
V Sloveniji nimamo svojega proizvajalca respiratorjev, trenutno pa so zaradi potreb praktično celotnega sveta tudi zelo dolgi dobavni roki. Samo sosednja Italija, ki ima okrog 60 milijonov prebivalcev, je pred kratkim naročila pet tisoč respiratorjev.
Fakulteti za elektrotehniko in strojništvo oblikovali razvojne skupine
Na svetu je po zadnjih podatkih s koronavirusom okuženih več kot 207 tisoč ljudi.
Pomoč sta ponudili fakulteta za elektrotehniko in fakulteta za strojništvo, kjer so oblikovali razvojne skupine, ki so pripravljene sodelovati pri razvoju respiratorjev.
"Vsekakor pa v razvojnem timu potrebujemo specializirano zdravstveno osebje in vzdrževalce medicinske opreme. Na katedri za elektroniko razvijamo koncepte za pripomoček pri oteženem dihanju manj prizadetih bolnikov, ki bi ga lahko masovno proizvajali v primeru najširšega obsega epidemije," pojasnjuje Marko Topič, predstojnik katedre za elektroniko.
Sodelavci s fakultete za strojništvo iščejo rešitve za zahtevnejši respirator, dodaja Topič.
Intervju z Markom Topičem
Koliko respiratorjev bi lahko izdelali?
Obseg proizvodnje je vedno odvisen od več dejavnikov. Primarno od potreb. Za primer pripomočka pri oteženem dihanju manj prizadetih bolnikov sem prepričan, da bi se dalo aktivirati številna slovenska podjetja in obrtnike za masovno proizvodnjo sestavnih delov. Tudi z dobavo sestavnih delov iz tujine ne bi smelo biti težav.
S kom ste se povezali pri tej ideji?
S pobudo in izkazano pripravljenostjo je bil prek urada predsednika seznanjen vrh kriznega štaba vlade.
Koliko ljudi sodeluje pri tem?
Za zdaj še čakamo na koordinacijo. Na katedri za elektroniko nas je najmanj deset razvojnikov, ki bi se lahko takoj aktivirali. V dogovoru s preostalimi katedrami (robotiki, mehatroniki, IKT) bi lahko aktivirali vsaj 50 razvojnikov, če bi se vlada za to odločila. Predvidevam, da bi bile na fakulteti za strojništvo številke podobne.
Kako bi sploh potekala izdelava respiratorjev? Kje bi dobili sestavne dele?
Ključno vprašanje je, kateri sestavni deli so dobavljivi in v kakšnem času. Zato je zelo pomembno, da bosta dostava paketov in blagovni transport delovala brezhibno. Tako za medicinsko in zaščitno opremo kot za potrebe znanstvenikov in razvojnikov, ki raziskovalno delujejo neposredno vezano na pandemijo in blažitev njenih posledic.
16