konferenčna liga
Sreda, 5. 11. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Dejan Kelhar o Celju in varšavski Legii
Dejan Kelhar: Slovenija enostavno ni nogometna dežela
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,16
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant Dejan Kelhar bo v četrtek na stadionu Z'dežele spremljal dvoboj dveh svojih nekdanjih klubov. Pomerila se bosta Celje in Legia.
Ko smo ga poklicali in se je oglasil, nas je pozdravil s svojim značilnim, dobrodušnim smehom. Z njim rad izžareva tisto, kar ga krasi v življenju – pozitivno energijo. Nekdanji slovenski reprezentant Dejan Kelhar je takoj vedel, zakaj smo ga poklicali. Ponovno je namreč deležen posebnega privilegija, s katerim se ne more pohvaliti veliko Slovencev. Še drugo leto zapored bo v domovini spremljal evropski dvoboj dveh nekdanjih delodajalcev. Lani s svojim obiskom v Stožicah ni prinesel sreče Olimpiji proti Cercle Brugge (1:4), zdaj pa upa, da se bo v četrtek, ko si bo v knežjem mestu ogledal srečanje med Celjem in varšavsko Legio, končalo bolje za gostitelje. Želi pa si tudi, da bi trener Albert Riera še dolgo ostal v Celju. Kot nekdanji nogometaš Crvene zvezde, s katero je bil tudi prvak, pozorno spremlja vročo temo o morebitni selitvi španskega stratega v Beograd. Kaj meni o vsem skupaj?
S celjskim klubom je povezan že skoraj vse življenje. Ko se je še kot najstnik preselil iz Brežic v Celje, je v knežjem mestu zakorakal na prvoligaško sceno. S klubom pa je povezan tudi zdaj, ko je star 41 let in je že davno obesil nogometne čevlje na klin. Zdaj njegovo poslanstvo nadaljuje sin, ki nastopa med kadeti, Dejan Kelhar pa ga vsakodnevno vozi na treninge.
Spremlja tako njegov razvoj kot tudi razvoj celotnega kluba, ki mu gre v tej sezoni več kot imenitno. Ne le, da se zaradi evropskih uspehov "kopa" v denarju, zaradi fantastičnih rezultatov se na slovenskih zelenicah spogleduje tudi z novim državnim naslovom.
Vse se je povzpelo na višjo raven
Dejan Kelhar je pred dobrima dvema desetletjema pridobival prve prvoligaške izkušnje v dresu Celja.
"Navdušen sem," je naš sogovornik, nekdanji branilec celjskega kluba, pohvalil njegov napredek in razvoj. Klub namreč skuša posnemati preverjene evropske trende. Od obdobja, ko se je še kot mladenič dokazoval v celjskem dresu, pa do danes, ko so si Celjani ustvarili spodoben status na evropskem zemljevidu, je zaznal ogromno razliko. "Vse skupaj se je povzpelo na višjo raven. Ni še tako popolno, kot bi si nekateri želeli. Ni še povsem tako, kot je v tujini, a se postavljajo premiki v pozitivno smer," dobro pozna dogajanje v celjskem klubu, saj ga vsakodnevno spremlja v vlogi starša.
Zgledna organizacija, ki jo opaža pri delu z mladimi, krepi njegovo prepričanje, da bi lahko celjski klub v prihodnosti zrasel še v kaj večjega in uspešnejšega. "Sin mi je ravno govoril, da imajo, ko se odpravljajo na gostovanje, vselej poskrbljeno za vse. Denimo za malice in kosila," je vesel, da se zadeve pri celjskem klubu izboljšujejo na številnih področjih. Tako glede medijske prepoznavnosti, aktivnosti in udeležbe nogometašev, ki se na različnih mestih srečujejo z navijači, kot tudi organizacije poslovnega kluba Celje.
Nogometna evforija v Celju dosega vrhunce zlasti na evropskih srečanjih.
"V Celju vlada nogometna evforija. A to velja zlasti za evropske tekme. Težava je le ta, da se tega ne zna prenesti še na tekme domačega prvenstva. Glavni razlog je po mojem to, da enostavno nismo nogometna dežela. Slovenci smo uspešni v vseh športih. In če dva milijona ljudi porazdeliš na vse športe, na vse Planice, rokomete, smučanja … – pa raje ne bi več našteval, da ne bom koga pozabil in užalil – potem zmanjka ljudi za nogomet. Spremlja me občutek, da na evropske nogometne tekme Celja hodijo tudi ljubitelji drugih športov, ne le nogometa. Ni jih pa na tekmah domačega prvenstva. In to se potem pozna pri obisku," sanja o dnevih, ko bi tudi na "običajnih" tekmah 1. SNL v knežjem mestu tribune pokale po šivih. Zaradi razloga, ki ga je naštel malce pred tem, pa niti ne verjame, da bi bilo to kdaj sploh izvedljivo.
Na stadionu Z'Dežele naj bi se v četrtek na srečanju med Celjem in Legio zbralo okrog osem tisoč gledalcev.
''Razlika med tekmami Celja v Evropi in v Sloveniji je kot dan in noč. Tudi igralci čutijo to razliko, ko pridejo na igrišče,'' nam je pojasnil nekdanji slovenski reprezentant, ki si je ogromno izkušenj nabral tako v 1. SNL kot tudi tujini.
Trdno je prepričan, da ti investitorji ne bodo zapustili Celja
Prvi mož celjskega kluba Valerij Kolotilo vliva zaupanje nekdanjemu slovenskemu reprezentantu Dejanu Kelharju.
Celje je bil njegov prvi članski klub. V mesto ob Savinji je prišel kot golobradi najstnik iz Brežic, nato pa se v Celju tako ustalil, da se je vanj vedno rad vračal, pozneje pa v njegovi okolici postavil še družinski dom. Izpostavil pa je še nekaj. Čuti, da ima zdajšnja generacija Celja srečo, da lahko sodeluje s takšnimi investitorji, kot so predsednik Valerij Kolotilo in sodelavci.
"To, kako klub raste, je vedno pogojeno z okolico, ljudmi, investitorji … Z lastniki. Pogojeno je tako predvsem z vztrajnostjo in potrpežljivostjo investitorjev. Tisti, ki pridejo v Slovenijo, želijo po navadi rezultate že z danes na jutri. Zato tudi prihaja do toliko trenerskih menjav, ki pa niso dobrodošle. Vsak trener, podobno velja tudi za igralca, potrebuje določen čas, da vpelje v klub svoje zahteve in svoja videnja. Zaradi tega morda na začetku trpijo rezultati. No, v Celju pa je drugačna zgodba. Investitorji so vztrajali v tej zgodbi, tudi ko rezultati niso bili najboljši. Celjani čutimo, da si ljudje, ki so v klubu, resnično želijo, da bi klub rasel. To jim je v interesu. Zato ne bodo kar tako jutri pobrali stvari in zapustili klub. Ljudje na ulici se sprašujejo, kdaj bodo vstali in odšli, jaz pa sem trdno prepričan, da ne bodo zapustili Celja. Morda se motim, a kolikor sem spoznal predsednika Valerija Kolotila, mu povsem zaupam. Vliva mi zaupanje. Ta gospod daje stabilnost celjskemu klubu in mestu Celje, kar se tiče razvoja nogometa. Zadeve se lepo razvijajo," je ponosen, da Celje v tem trenutku predstavlja najmočnejše slovensko nogometno okolje.
Užival v tandemu z Bulajićem
Nekdanji slovenski reprezentant Spasoje Bulajić je vodja ŠNC celjskega kluba.
Ko je bil mladenič, je lahko o takšnih pogojih le sanjal, po drugi strani pa niti ni bilo vse skupaj tako katastrofalno. "Tudi za nas je bilo lepo poskrbljeno. Nismo bili lačni, daleč od tega, je pa klub takrat vseeno deloval na drugačni ravni. Danes pa je marsikaj drugače. Prihajajo kakovostni tuji igralci, ki so že od prej vajeni drugačnega okolja. Celjski klub jim mora nuditi osnovne pogoje na dovolj visoki ravni. Tako si je postavil osnove za višjo raven od povprečnega slovenskega kluba."
Iz njegovih igralskih časov za NK Celje se najraje spominja obdobja, ko ga je leta 2008 treniral Slaviša Stojanović. Ravno trener, s katerim je pozneje postal srbski prvak s Crveno zvezdo. S Celjem mu je takrat šlo odlično, po jesenskem delu 1. SNL so bili na vrhu, potem pa se je odpravil v Belgijo. V celjskem moštvu je užival ob igranju s Spasojem Bulajićem. Z Banetom.
Nanj je gledal kot na vzornika, kot na člana znamenite Katančeve zlate generacije, ki je nastopala na največjih tekmovanjih. "Hitro sva se 'poštekala'. Bila sva štoperski tandem. Name je prenašal svojo umirjenost in pozitivno voljo. Še danes se spominjava teh lepih trenutkov," je vesel, da Bulajić še vedno sodeluje s celjskim klubom in mu s svojimi izkušnjami pomaga pri delovanju.
"Če te vsi zapustijo, vseeno veš, da imaš še dom pri mami"
Nogometni kruh si je služil tudi v Nemčiji, Belgiji, na Poljskem, v Izraelu, Srbiji, Angliji, Azerbajdžanu, Turčiji in Avstriji, a se je vedno rad vračal v Celje.
V karieri se je večkrat iz tujine vrnil v Celje. "Celje mi je nudilo varnost. Takšno, kot jo imaš doma pri starših. Če te vsi v življenju zapustijo, vseeno veš, da imaš še dom pri mami. No, to je bilo zame Celje," se je na stadion Z'dežele, takrat je bil v nogometnem svetu znan še pod imenom Arena Petrol, vrnil po prvem prestopu v Nemčijo, pa tudi pozneje, ko je že vstopil v četrto desetletje in se vrnil iz Turčije. Celje ga je rade volje sprejelo in mu omogočilo treninge s fanti.
"Celju sem resnično hvaležen za vse. Ko postaneš malce starejši, začneš kot športnik gledati na stvari z drugega zornega kota. Bolj človeškega. Celje mi je vedno dalo možnost. Glede na to, da sem postal domačin, da tu živim in imam otroke, priključene NK Celje, je logično, da bom tudi sam držal pesti za ta klub. Zdaj moj sin sanja o tem, da bi šel po mojih stopinjah in tudi on nekega dne zaigral za člane Celja," je v družini Kelhar čutiti ljubezen do rumeno-modrih. Močno bo izražena tudi v četrtek, ko bo vodilni slovenski klub v tretjem krogu ligaškega dela konferenčne lige gostil Legio iz Varšave.
"Ko vidiš to množico navijačev, je nenormalno"
Dres Legie je nosil leta 2011, nato pa je nadaljeval nogometno pot v Izraelu.
Dejan zelo dobro pozna poljskega velikana, ki je bil kar 15-krat državni prvak. "K Legii sem prišel leta 2011 iz Belgije, a nisem ostal dolgo. Zgodile so se določene osebne zadeve med menoj in trenerjem. Ko sem prišel, se je ista oseba spraševala, zakaj sem sploh prišel k Legii, saj sem vreden večjega kluba. V klubu sem se dobro počutil, tu sta bila Srb Miroslav Radović in Hrvat Ivica Vrdoljak. Hitro sem se vklopil v okolje, nato pa so se žal zgodile določene stvari s trenerjem, tako da v Varšavi nisem pustil nekega večjega pečata," ni hotel pogrevati manj prijetnih zadev iz svoje pestre kariere.
Nad tistim, kar je drugače videl v poljski prestolnici, je bil več kot navdušen. "Takrat si sploh nisem predstavljal, da je to tako velik klub. Danes je, verjamem, še na višji ravni, že takrat pa je bil ogromen. In izjemno organiziran. Ko stopiš na igrišče in vidiš to množico navijačev, je res neverjetno. Nenormalno. Ne le navijači Legie, vsi navijači na Poljskem so res veliki ultrasi in goreči privrženci. Zato verjamem, da bo na tekmi v Celju kar zanimivo," je pohvalil navijače Legie, zlasti njihov smisel za pripravo velikanskih koreografij, ki znajo biti tudi zelo drzne in provokativne. Večkrat so tako imeli kaj sporočiti tudi Evropski nogometni zvezi (Uefa).
Navijači Legie slovijo po velikih koreografijah.
"O tem, kakšne navijače ima Legia, sem se pred prihodom večkrat prepričal na svetovnem spletu. Lahko resnično potrdim, da so izjemni. In posebni. Vsakemu igralcu dajejo dodaten zagon. Ne glede na to, da so včasih prisotne tudi grožnje, moramo razumeti, da so tudi navijači zgolj ljudje in da izražajo svoje frustracije. Morda kdaj nezavedno naredijo tudi kakšno primitivno gesto, drugače pa imam navijače za vedno pozitivne," je v tem pogledu užival na Poljskem. V knežje mesto naj bi prišlo več kot tisoč privržencev Legie, tako da se obeta izvrstna navijaška kulisa.
Ko je grobo štartal na Riero, mu je Španec namenil tisti pogled
V 1. SNL se je na dvoboju med Olimpijo in Zavrčem pomeril tudi z Albertom Rierom. Na tej tekmi si je prisllužil "čuden" pogled Španca.
Če bi se četrtkova tekma igrala v Varšavi in ne v Celju, bi bili varovanci Alberta Riere izpostavljeni peklenskemu vzdušju, na tribunah pa bi se stiskalo 30 tisoč glasnih gledalcev. A Kelharja tudi v tem primeru ne bi skrbelo za Celjane. "Gospod Riera je igralcem vlil tako samozavest, tudi rezultati dokazujejo, da se ne bojijo več nikogar. Igralci imajo kakovost, tekmeca spoštujejo, vseeno pa se zavedajo, da je največ odvisno prav od njih," je prepričan, da jih bo španski strateg znova tako pripravil za dvoboj, da bodo v srečanje vstopili samozavestno in skušali nadzorovati potek igre.
Riere se sicer spominja še kot igralca, nekajkrat ga je tudi pokrival na srečanju med Olimpijo in Zavrčem. Zgodilo se je pred skoraj natanko desetimi leti, 2. decembra 2015. Dvoboj je potekal v Zavrču, zmaji so zmagali z 2:1, Kelhar pa se še vedno spominja trenutka, ko je bil malce pregrob do Riere. "Moram poudariti, da nisem nikoli nikogar namerno udaril. Vse se je zgodilo v žaru igre. Takrat sem ga malce tepel, pa me je čudno pogledal. Tako kot zna še zdaj kdaj pogledati kot trener," se je v smehu spominjal prigode iz sezone 2015/16, v kateri je pomagal zmajem do enega najbolj čustvenih naslovov, saj je ljubljanski klub postal državni prvak po sušnih 21 letih.
Stojanoviću je največ dal prestop k Dinamu
Petar Stojanović, ki bo v četrtek z Legio gostoval v Celju, je po Mariboru nadaljeval kariero pri zagrebškem Dinamu.
To je bila sezona, v kateri so zmaji prekinili dolgoletno prevlado Maribora, pri katerem je v mlajših letih izstopal tudi Petar Stojanović. Zdajšnji član Legie.
"Vesel sem zanj, da je naredil tako lepo kariero. Največ mu je dal zlasti prestop k Dinamu. Dinamo Zagreb je velik klub na področju Balkana. Dal mu je samozavest, ki jo je nato kazal na igrišču tudi za reprezentanco. Če prideš v tak klub, kjer se čuti določen rezultatski pritisk, da moraš biti prvak, in to doživiš v mladih letih, klub pa zna to kljub tvojim pomanjkljivostim osvojiti, dobiš velik kapital. To je bonus, ki ti pomaga skozi celotno kariero, saj se lažje spopadaš s pritiskom. Petar nima pri Legii nič večjega pritiska, kot ga je imel pri Dinamu. Je zrel igralec, prav vesel sem zanj," mu je všeč 30-letni slovenski reprezentant, ki ga sredi tega meseca čakata odločilni kvalifikacijski tekmi za SP 2026. Najprej proti Kosovu, nato pa še na Švedskem.
Ni verjel v zmago Celja nad AEK
Pričakoval je, da bo srbski trener Marko Nikolić z Aekom nudil večji odpor Celjanom, nato pa ga je Rierova četa prijetno presenetila.
Kako pa se bo razpletel dvoboj med Celjem in Legio? "Vedno držim pesti za Celje. Ko pa je v prvem krogu tu gostoval atenski AEK, ki ga vodi Marko Nikolić, sem mislil, da Celjani ne bodo zmagali. Nikolić me je vodil pri Olimpiji, z njim sem dobro sodeloval, bil pa je tudi moj tekmec v Srbiji, ko je vodil Partizan. Taktično je odličen trener. Vedno igra varno, brez tveganja. V obrambi je vse urejeno, ponavadi zmaguje z 1:0 ali 2:1. Bil sem prepričan, da bo v Celju napeta tekma, pričakoval sem neodločen rezultat. Iskreno povedano nisem verjel v zmago Celja, kar pa ne pomeni, da si tega nisem želel. Navijal sem za kaj takega," ga je takrat Celje prijetno presenetilo z zmago nad grškim velikanom (3:1).
"Kar zadeva tekmo z Legio, lahko rečem, da se bo Celje povsem enakovredno kosalo z gosti. Napovedal bi 2:1 za Celje. To si zdaj upam reči. Tako kot se je slovenska reprezentanca dvignila na določeno raven in se lahko kosa z vsakim, se lahko z vsakim na tej ravni kosa tudi Celje," drži pesti za Celjane in si želi, da bi Franko Kovačević, ki je napadalec po njegovem okusu, nadaljeval sanjski strelski niz.
"Riera je zdaj Celjan. Imamo ga za svojega."
Ker pa je Kelhar pred dobrim desetletjem pod taktirko Slaviše Stojanovića, slovenske barve je zastopal tudi Nejc Pečnik, pomagal Crveni zvezdi do naslova srbskega prvaka, s katerim je prekinila dolgoletno vladavino Partizana, smo ga povprašali tudi o zadnjih vročih govoricah. Prihajajo iz Srbije in govorijo o tem, da naj bi Riera že sklenil predpogodbo z rdeče-belimi in se v nadaljevanju kariere preselil v Beograd.
Izjemni uspehi Alberta Riere s Celjani so dvignili zanimanje za španskega stratega.
"Kar zadeva Riero, lahko povem, da je še na začetku svoje trenerske poti, da pa je v tem obdobju napravil lep napredek. Vidi se, kako napreduje. Je samozavesten. Zvezda je kot klub drugačna od Celja. Dobro, tudi Celje mora postati prvak, je pa pritisk same javnosti ali pa tudi širše okolice pri Zvezdi nepredstavljivo večji kot v Sloveniji. Če ni rezultata, je potem vprašanje, kaj vse se lahko zgodi. In ali je to dobro za njegovo kariero. Mogoče pa je. Dejstvo je, da si tega ne želim, ker bi Celje izgubilo kakovostnega trenerja. Celje z njim odlično deluje. Igralci so sprejeli njegov način dela. Na začetku, ko je prišel, ni bilo vse idealno, saj je bilo treba sprejeti njegove zahteve. Ko so bile sprejete, je vse skupaj pilo vodo. Zato si ne želim, da bi Riera odšel, saj bi nove spremembe vplivale na rezultat Celja. Riera je zdaj Celjan. Imamo ga za svojega, če pa bo kot trener odšel v Zvezdo, bo spet naredil nov premik v svoji karieri. Tako kot igralci stremijo k višjim ciljem, je podobno pri trenerjih. Kdaj nastopi pravi trenutek za to, pa je vprašanje. Za njegov napredek ne bi bilo slabo iti v Beograd. Bili bi novi pritiski, novi izzivi. Če želiš napredovati, moraš to sprejeti. Če izziva ne sprejmeš, ostaneš v povprečju. Če pa sprejmeš izziv in se ti rezultatsko poklopi, potem dokažeš, da ne spadaš med povprečne," se je nekdanji branilec razgovoril o tem, kaj bi lahko morebitna selitev v Beograd sploh prinesla Rieri.
Evropski spektakel na razprodanem celjskem stadionu med Celjem in Legio se bo začel v četrtek ob 18.45.
