TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
15. 11. 2023,
18.54

Osveženo pred

3 mesece, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,61

Natisni članek

Boštjan Lindav Tatjana Bobnar

Sreda, 15. 11. 2023, 18.54

3 mesece, 1 teden

"Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,61
Boštjan Lindav, Tatjana Bobnar | Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar | Foto STA

Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar

Foto: STA

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava, zato mu ni nameravala podeliti polnega mandata na čelu policije, je danes pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, izpovedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Pred preiskovalno komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane Bobnar ni bilo političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije.

Heferlejevo je zato presenetil kasnejši preobrat v izjavah Bobnarjeve, da je bil prav Lindav njen glavni kandidat za šefa policije. Heferlejeva je namreč "na lastna ušesa" slišala Bobnarjevo, ko je ta rekla, da Lindava ne bo predlagala v imenovanje za polni mandat, "češ da je bila z njegovim delom nezadovoljna. Ta preobrat me je malo presenetil, sploh po tistem, ko so se v medijih začeli pojavljati vsi ti očitki," je odgovorila na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi) glede morebitnih političnih pritiskov na delo policije.

Kot je pričala, se je s premierjem Robertom Golobom prvič sestala konec maja lani, ko je v prostorih poslanske skupine stranke Gibanja Svoboda prišlo do spoznavnega sestanka med Golobom, takratno kandidatko za notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekaterimi kandidati njene bodoče ekipe. Sestanka se je udeležil tudi Boštjan Lindav, ki ga je Bobnarjeva predstavila kot kandidata za šefa policije, kot potencialnega kandidata za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pa je Bobnarjeva omenila Darka Muženiča, je Heferlejeva pričala pred preiskovalno komisijo.

Tatjana Bobnar je med razlogi za svoj odstop z mesta notranje ministrice sicer navedla tudi, da premier Golob ni želel potrditi članov njene ekipe, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z odpustitvijo določene osebe. "Ta izjava veliko kroži po medijih, vendar se te izjave ne spomnim oziroma je nikoli nisem slišala," je med drugim poudarila Tina Heferle. | Foto: STA , Tatjana Bobnar je med razlogi za svoj odstop z mesta notranje ministrice sicer navedla tudi, da premier Golob ni želel potrditi članov njene ekipe, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z odpustitvijo določene osebe. "Ta izjava veliko kroži po medijih, vendar se te izjave ne spomnim oziroma je nikoli nisem slišala," je med drugim poudarila Tina Heferle. Foto: STA ,

Heferlejeva se ne spomni, da bi na spoznavnem sestanku prišlo do morebitnih pritiskov na delo policije, prav tako se ne spomni, da bi o tovrstnih pritiskih kadarkoli javno potarnala Bobnarjeva. Je pa potrdila, da so na spoznavnem sestanku govorili o kadrovanju na policiji, ob čemer so se Golob, Bobnarjeva in Lindav strinjali, da bo treba v novem mandatu opraviti revizijo morebitnih nezakonitih zaposlitev v policiji.

"S tem so se strinjali vsi in potem je predsednik vlade rekel, kaj pa je s tistim direktorjem tam dol na našem koncu, slišim pripombe nad njim," je odgovorila na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali držijo navedbe, da je Golob že na prvem sestanku zahteval zamenjavo Evgena Govekarja na Policijski upravi Nova Gorica.

Nekdanji državni sekretar na MNZ pred preiskovalno komisijo zanikal politične pritiske na kadrovsko politiko policije

Pred preiskovalno komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane Bobnar ni bilo političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije.

Lobnikar je v odgovoru na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda) politični pritisk v odnosu do policista opredelil kot pojav, ko politik s položaja moči zahteva, da policist pri izvajanju svojih policijskih nalog izvede naloge, ki jih sicer ne bi izvedel. Pogovora med dvema politikoma o tem, kako naj bo denimo organizirano delo, ne glede na to, kaj se pogovarjata, ne razume kot politični pritisk. Branik policije pa je po njegovih besedah generalni direktor policije, ki s svojimi ukrepi zagotavlja, da je delo policije zakonito.

Člane komisije je sicer zanimalo predvsem, kakšni so bili odnosi med Bobnarjevo in Golobom. Samo enkrat se je zgodilo, da je Bobnarjeva s sestanka z Golobom prišla zelo nezadovoljna, se je spominjal Lobnikar. Govorila sta o vprašanju organizacije uprave za policijske specialnosti in kako v organigram umestiti specialno enoto. Po njegovih besedah je Bobnarjeva na koncu rekla, da bo te stvari uredil v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. | Foto: STA , Člane komisije je sicer zanimalo predvsem, kakšni so bili odnosi med Bobnarjevo in Golobom. Samo enkrat se je zgodilo, da je Bobnarjeva s sestanka z Golobom prišla zelo nezadovoljna, se je spominjal Lobnikar. Govorila sta o vprašanju organizacije uprave za policijske specialnosti in kako v organigram umestiti specialno enoto. Po njegovih besedah je Bobnarjeva na koncu rekla, da bo te stvari uredil v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Foto: STA ,

Če bi ministrica s kadrovskimi željami predsednika vlade generalnega direktorja seznanila in bi ta moral te kadrovske menjave izvesti, tedaj bi šlo za nedovoljen vpliv politike na kadrovanje v policiji, je odgovoril poslanki NSi Vidi Čadonič Špelič. "Kaj se politiki med sabo pogovarjajo in na kakšen način se pogovarjajo, je stvar politične kulture in ne kazenske zakonodaje," je ocenil.

Kadrovske odločitve v policiji lahko sprejema le generalni direktor policije, ne notranji minister in ne predsednik vlade, je povedal Lobnikar. Lahko pa politiki govorijo karkoli, tako je po Lobnikarjevi oceni navsezadnje odločilo sodišče, ko je dalo politiku pravico uporabljati sovražni govor. "Ampak to ne vpliva na kadrovsko samostojnost policije," je poudaril.

Na vprašanje Vide Čadonič Špelič, ali je Bobnarjeva kdaj omenila, da je predsednik vlade Robert Golob od nje zahteval čistke v policiji, je odgovoril, da se o čistkah niso nikoli pogovarjali. Na začetku mandata so si za nalogo zadali izvesti nadzor nad policijskimi pooblastili v času protestov zoper covidne ukrepe. V kabinetu Bobnarjeve so se pogovarjali predvsem o zagotavljanju zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti policije, je navedel.

Člani preiskovalne komisije generalno sekretarko vlade spraševali o nastanku uredbe, ki je varovanje premierja prenesla v okvir generalnega sekretariata vlade

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je pričala tudi generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. Člane komisije je zanimalo predvsem, kako se je spisala uredba, ki je varovanje predsednika vlade prenesla s policije na generalni sekretariat vlade.

Kolenko Helbl je na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda), ali je zaznala kakšne negativne odzive na željo predsednika vlade Roberta Goloba o drugačni organizaciji sistema njegovega varovanja, ocenila, da je šlo pri nekdanjem v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava za problem ega.

V pripravo prvega predloga uredbe je bila po njenih besedah aktivno vključena tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, z njo pa so usklajevali tudi naslednjo uredbo vlade, s katero so službo varovanja predsednika vlade dejansko prenesli s policije na generalni sekretariat vlade. To so na policiji žal razumeli "kot na nek način poseg v pristojnosti," je ocenila.

Nad odzivom Lindava na to je bila zelo presenečena, saj da je šlo le za drugačno organizacijsko rešitev. "Mi smo jih premestili v skladu z zakonom in moram priznati, da takšnih slabih občutkov nisem pričakovala," se je spominjala.

Po njenih zagotovilih Bobnar takrat ni izražala pomislekov, da uredba z vidika pooblastil ni skladna z zakonom o organiziranosti in delu v policiji in da je protiustavna. "Jaz se takega opozorila ne spomnim," je bila jasna Kolenko Helbl.

Pri svojem delu tudi ni zaznala pritiskov na generalnega direktorja policije, je odgovorila na vprašanje Meire Hot (SD). Odstop Bobnarjeve z mesta notranje ministrice in kasnejši plaz obtožb pa jo je presenetil.

Poslanko NSi Vido Čadonič Špelič je zanimalo ali Kolenko Helbl pozna Miloša Milovića, v tistem času domnevno svetovalca predsednika vlade, ki da je predlagal reorganizacijo Golobovega varovanja. Odgovorila je, da ga pozna, a ob tem ne ve, kje se trenutno nahaja. Na vprašanje, ali se je v času snovanja omenjene uredbe zavedala, da je Milović v preiskovalnem postopku, je dejala, da je to izvedela kasneje.

Ne spreglejte