Bo Slovenija potrebovala pomoč Bruslja?

Včerajšnje znižanje ocene kreditnega dolga Slovenije bonitetne hiše Moody's, obete za naprej pa je še naprej ohranila negativne, je redke v strokovnih krogih presenetilo, mnogi pa so to pričakovali. Na področju zagona gospodarstva in nujno potrebnih strukturnih reform smo preprosto storili premalo, so prepričani v ekonomskih krogih.

Grahek: Slovenija na robu tveganj, ki veljajo za špekulativna Za finančnega analitika Andraža Grahka bo imela ocena Moody'sa veliko večje posledice kot njene pretekle ocene. Zakaj? Zato ker je prva od bonitetnih hiš, ki je splošno raven ratinga države znižala za tri stopničke in približala rating Slovenije na rob tveganj, ki veljajo za špekulativna. Povedano preprosto – naslednji korak, ki ga bo omenjena bonitetna hiša naredila, bo, da bo "prekucnila" našo državo (in s tem njene državne obveznice op.p.) v "košaro" tako imenovanih špekulativnih obveznic.

Rasto Ovin iz mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete opozarja, da se je Slovenija znašla v gospodarskih gibanjih, ko kriza nima več oblike črke U, niti W, temveč, bojim se, da je že v obliki črke L. Za to smo v glavnem krivi sami, ker nismo bili sposobni pravočasno izvesti nujnih strukturnih reform, ker ni politične volje. In ker reform nismo izvedli, se zdaj posledice vlečejo tudi s kapitalsko neustreznostjo domačih bank (NLB, NKBM, Abanka op.p.). Banke so v velikih težavah, je prepričan Rasto Ovin, ker niso bile pravočasno in zadostno dokapitalizirane.

Naše banke niso kapitalsko ustrezne Andraž Grahek meni, da bodo oceni Moody'sa verjetno sledile tudi druge bonitetne hiše. Je pa res, da je včerajšnja poteza bonitetne hiše Moody's v primeru Slovenije zelo neobičajna. Praviloma so do zdaj bonitetne hiše nižale rating za dve stopnički ali morda eno. Pri Moody's pa so očitno ocenili, da se v slovenskem bančnem sektorju ni zgodila nobena rešitev, ki bi jo prepoznali za zadostno, zaradi tveganj in slabitev v bankah (NLB, NKBM, Abanka op.p.) in bi banke zadostno kapitalsko okrepila.

Ovin: Če bomo zaprosili za finančno pomoč, bo to še poslabšalo našo kreditno oceno Kljub zatrjevanju najvišjih predstavnikov vlade, da Slovenija ne bo zaprosila za pomoč, pa verjetnost, da bo tudi Slovenija jeseni stopila na pot Grčije,Španije in morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč, narašča. Rasto Ovin opozarja, da nad nami visi resna "nevarnost", da bomo morali zaprositi za finančno pomoč Bruslja, kar bo še poslabšalo našo kreditno oceno, ki nam jo bodo prisodili finančni trgi. To bi za sabo potegnilo pričakovanja na zahtevan donos državnih obveznic. To pa je začaran krog. Vsekakor pa si moramo priznati, da imamo težave, opozarja Rasto Ovin.