Že drugi dan brez novih okužb, umrl še en človek

Največje slovenske mlekarne in trgovci želijo z akcijo Slovensko mleko nas povezuje ozaveščati potrošnike o njihovi vlogi pri zagotavljanju stabilnosti domače mlekarske verige v času pandemije koronavirusa. "Če potrošnik poseže po domačem izdelku, bo podprl našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih," pozivajo v panožni zbornici pri GZS.

V Sloveniji smo pri mleku visoko samooskrbni in imamo vse člene verige na enem mestu - doma, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v sekciji za mlekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so poudarili, imajo izjemno pomembno vlogo potrošniki, "zato si moramo prizadevati za krepitev razumevanja, zakaj je za celotno družbo koristno posegati po slovenskih mlečnih izdelkih".

"Če potrošnik poseže po domačem izdelku, bo podprl našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih. Če potrošnik kupi poljski ali pa nemški mlečni izdelek, bo podprl poljskega ali nemškega kmeta in njihovo gospodarstvo. Verjamemo, da se bomo na to dejstvo spomnili vsi, ko bomo naslednjič stali pred polico z mlečnimi izdelki," je dejal predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS Tomaž Žnidarič, piše STA.

Maja bodo s skupnim sporočilom nastopile Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne, Mlekarna Planika in Mlekarna Krepko, pri izvedbi pa se jim pridružujejo Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Trgovine Jager in drugi sodelujoči trgovci. Mlekarne in trgovci se pobudi pridružujejo tako, da bodo nabor priljubljenih izdelkov ponujali po znižanih cenah, hkrati pa si bodo prizadevali za dvig ozaveščenosti prebivalstva, so še zapisali na GZS.

"Znašli smo se v situaciji, ki ji nismo bili priča še nikoli doslej. Mlečna kriza, ki jo povzroča pandemija koronavirusa, je drugačna od katerekoli pretekle mlečne krize. Dejstvo je, da se z viški mleka srečujejo vse mlekarne v Evropi, ne glede na državo. V tako zahtevnih in nepredvidljivih časih je pomembno, da vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano stopimo skupaj," je pozval Žnidarič, še piše STA.

Vlada bo verjetno v torek govorila o podrobnejših ukrepih za zagon treningov in tekmovanj slovenskih športnikov, ki jih je pred prvomajskimi prazniki pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in so jih še danes usklajevali, je povedal Marjan Dolinšek, državni sekretar za šport v kabinetu predsednika vlade.

Na MIZŠ tudi še čakajo na zeleno luč, ki jo mora predlogom dati Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Tudi to naj bi se zgodilo jutri, piše STA.

Navodila in priporočila so namenjena vsem po zakonu o športu registriranim športnikom, teh je okrog 60.000. Opredeljujejo postopke pred, med in po treningih, v drugem delu pa so posebej opredeljeni še pogoji za kolektivne in individualne panoge, plavanje ter posebna določila za upravljalce in uporabnike športnih objektov.

Športniki in trenerji ter drugi, ki sodelujejo pri treningih, so se znašli pred številnimi vprašanji in dilemami, kako od danes začeti z vadbo, kot je sredi prejšnjega tedna napovedala pristojna ministrica Simona Kustec.

Ta je 29. aprila pozno zvečer po seji vlade dejala, da se bodo lahko slovenski športniki od 4. maja lahko začeli vračati na treninge in napovedala tudi možnost uvedbe nekaterih tekmovanj.

"Sproščamo tudi ukrepe za tekmovalni šport. Predvsem bo to možno za individualne tekmovalne športe in pod določenimi varnostnimi pogoji tudi za kolektivne športe. Omogočeno bo tudi tekmovanje v individualnih športih, a brez gledalcev," je tedaj dejala Kustečeva in napovedala začetek treningov 4. maja ter preverjanje varnostnih ukrepov z NIJZ. To se je dogajalo med prvomajskimi prazniki in tudi še danes, STA.

Na ministrstvu za izobraževanje so danes potekali posveti o usklajevanju protokolov za odprtje vrtcev in šol. Po oceni Branimirja Štruklja iz Sviza bo šole in vrtce ponovno odpreti bistveno težje, kot jih je bilo zapreti. Postopen zagon zahteva veliko prilagoditev, piše STA.

"Danes smo predvsem poslušali o pogojih, ki jih postavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), na podlagi katerih bo prišlo do odprtja šol in vrtcev. Od te točke naprej pa bi morali dobiti tudi navodila, kako praktično izpeljati situacijo, ki se bo dogajala vsakodnevno v vrtcih in šolah, kar pa je naloga ministrstva za izobraževanje. Ta del nas še čaka," je za STA povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štrukelj.

Spomnil je, da tudi NIJZ nima še vseh odgovorov na vsa varnostna zdravstvena vprašanja. Ko bodo na NIJZ dokončali navodila, se bodo po navedbah Štruklja ponovno dobili na ministrstvu v naslednjih treh dneh, kajti zdravstvena varnostna navodila so za posamezne ravni izobraževanja od vrtcev do srednjih in višjih šol po njegovih besedah različna. Tako bo v torek sestanek s predstavniki vrtcev, v sredo s šolsko stroko in v četrtek s predstavniki srednjih in višjih šol, še piše STA.

Štrukelj je opozoril, da se je danes jasno pokazalo, da bo šole in vrtce ponovno odpreti bistveno težje, kot jih je bilo zapreti. Kot je poudaril, stanje postaja še bolj kompleksno zaradi postopnega zagona, ki zahteva veliko prilagoditev.

V Svizu sicer pričakujejo, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport okrožnico z navodili in smernicami za izvedbo pouka posredovalo najpozneje v petek, ker je treba dati čas tako vzgojiteljem v vrtcu kot učiteljem prve triade v osnovnih šolah in četrtih letnikov srednjih šol. Vrtci in osnovne šole od 1. do 3. razreda bodo vrata odprle 18. maja, teden pozneje pa se bodo v šolske klopi vrnili še devetošolci in maturantje oz. dijaki četrtih letnikov.

Vedno se znova namreč pozabi, da izvajalci izobraževanja rabijo čas, da se lahko usedejo, preučijo navodila in presodijo ali se jih da izvajati ali ne, na kak način ali je to za posamezen vrtec, šolo primerno in podobno, je še opozoril Štrukelj.

Neuradno je sicer slišati, da oddelek v vrtcu ob ponovnem odprtju ne bi smel imeti več kot šest otrok, razred pa ne več kot 10 učencev, kar pomeni, da bi bilo treba zdajšnje razrede razdeliti na dva ali tri dele. Otroci in šolarji iz različnih skupin naj se tudi ne bi družili med seboj, še piše STA.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je na obisku severnoprimorskih občin ob italijansko-slovenski meji z župani slovenskih in nekaterih italijanskih občin pogovarjal predvsem o sproščanju prometa. Tako je na Goriškem obljubil, da bodo v kratkem odprli dve novi nadzorni točki - na Erjavčevi ulici v Novi Gorici in v Goriških Brdih, piše STA.

"Na Goriško sem prišel izključno s tem namenom, da se dogovorimo za odprtje dodatne kontrolne točke na meji med Slovenijo in Italijo. Meja z Italijo, kot je bila pred razglasitvijo epidemije, še dolgo ne bo odprta, na novi nadzorni točki bo tako veljal enak režim prehoda državne meje, kot je zdaj na Vrtojbi," je povedal Hojs.

Promet preko nadzorne točke bodo nadzirali policisti, o delovnem času prehoda preko državne meje pa še ni dokončne odločitve. Idealno bi bilo nekje med 6. in 23. uro, je povedal.

V prvi fazi te epidemije je bil minister Hojs razočaran "tako kot italijanski predsednik vlade nad odzivom Evropske unije". "Mislim, da se je v tem primeru Evropska unija pozno odzvala in tu dajem predsedniku italijanske vlade priznanje, ki je dal jasno in odločno besedo, da je v tem primeru potrebna večja solidarnost. Jaz upam, da bo večja solidarnost na evropski ravni prišla v poštev takrat, ko bo treba blažiti ekonomske posledice te krize," je dejal, piše STA.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je danes na strani eUprave objavilo obrazec za oddajo vloge za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov za izredne študente, ki se izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih in imajo stalno prebivališče v Sloveniji, piše STA.

Potem ko je ministrstvo v izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka študentom v višini 150 evrov odposlalo 45.250 vlog v skupnem znesku 6.787.500 evrov, je s 1. majem že stopila v veljavo novela zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, so zapisali v sporočilu za javnost na ministrstvu.

Z uveljavitvijo tega zakona se je namreč spremenil 58. člen, ki določa, da se enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov do 1. junija izplača vsem študentom, tako rednim kot izrednim, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v tem študijskem letu izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v državi in na dan 13. marca niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pri dodelitvi dodatka bo ministrstvo na podlagi enotne matične številne študenta preverilo podatke iz vloge v uradnih evidencah. Če bodo podatki pravilni, bodo izredni študenti nakazila prejeli na transakcijski račun, naveden v oddani vlogi, še piše STA.

Od danes so znova dovoljeni obiski v domovih za starejše občane. Med tistimi najbolj obrmenjenimi z okužbami v času epidemije so sicer prvo srečanje oskrbovancev s svojci danes omogočili v Šmarju pri Jelšah, pa še tam pod zelo strogimi pogoji. V Metliki bodo obiske omogočili naslednji teden, v Ljutomeru pa še čakajo na navodila.

V šmarskem domu upokojencev od danes dovolijo obiske le pod balkoni in na terasah, kjer je zagotovljena varna razdalja med oskrbovanci in njihovimi svojci. Direktorica doma Gordana Drimel je konec prejšnjega tedna napovedala, da bodo obiske znotraj stavbe omogočili šele, ko se bodo epidemiološke razmere dovolj umirile. Ti bodo sicer sprva dovoljeni le v izjemnih primerih, na primer pri nepokretnih oskrbovancih.

Za obisk se morajo sicer svojci predhodno dogovoriti s socialno službo, ki oblikuje urnik obiskov in svojce opremi z vsemi navodili. Poskrbeti morajo namreč tudi, da se pred stavbo ne bi nabrala skupina obiskovalcev in bi tako lahko prišlo do prenosa okužbe. Pred prvim dnem veliko interesa ni bilo, saj se tudi svojci očitno zavedajo tveganja.

V Šmarju pri Jelšah se sicer razmere v domu upokojencev izboljšujejo, vsak dan je tudi več ozdravljenih. Med oskrbovanci je bilo konec tedna še 37 okuženih, a brez simptomatike, okuženih je bilo tudi deset zaposlenih.

Oskrbovanci so v nedeljo prvič po dolgem času imeli telovadbo na svežem zraku. Pod vodstvom fizioterapevtke so na varni razdalji raztegnili mišice, se predajali sončnim žarkom in družili ter si tako izboljšali razpoloženje.

Dom starejših občanov Metlika bodo za obiske z določenimi omejitvami zaradi prisotnosti novega koronavirusa v tej ustanovi odprli prihodnji ponedeljek, je njegova direktorica Ivica Lozar danes povedala za STA.

Kako oziroma kje in v kakšni obliki bodo obiski v metliškem domu potekali, še niso določili. Kot je dodala direktorica, so v domu do pred tremi dnevi odkrili skupaj 52 okuženih stanovalcev. Podrobnosti glede obiskov bodo svojcem prihodnje dni sporočili prek svoje spletni strani in Facebook profila, je še povedala Lozarjeva.

V ljutomerskem domu starejših občanov, kjer imajo prav tako večje žarišče okužb, pa danes obiskov še ne bo. Kot so v domu pojasnili za STA, so glede obiskov zaprosili koordinacijsko skupino, da prouči navedene pogoje in se strokovno konkretno opredeli, kako bi lahko pri njih obiski potekali. (STA)

Med 1439 okuženimi je 637 moških in 802 ženski. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je med zdravstvenimi delavci in sodelavci okužba potrjena pri 298 osebah. V domovih starejših občanov so okužbo potrdili pri 448 osebah, od teh je 315 oskrbovancev.

Iz osrednjeslovenske statistične regije prihaja 412 okuženih z novim koronavirusom, 302 iz savinjske, 181 iz pomurske, 149 iz jugovzhodne Slovenije, 124 iz podravske, 84 iz gorenjske, 51 iz koroške, 34 iz zasavske, 31 iz primorsko-notranjske, 24 iz obalno-kraške, 22 iz goriške ter 13 iz posavske regije. Dvanajst obolelih je tujih državljanov, še poroča NIJZ. (STA)

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je danes hospitaliziranih 17 bolnikov s covidom-19. Intenzivno zdravljenje potrebuje sedem oseb, štirje so intubirani, so iz osrednje slovenske bolnišnice sporočili prek Twitterja.

Deset bolnikov je danes potrebovalo zdravljenje v Kliniki Golnik, od tega sta bila dva hospitalizirana na intenzivnem oddelku.

V UKC Maribor pa je bilo v nedeljo do polnoči hospitaliziranih 26 bolnikov, na intenzivnem zdravljenju pa je bilo osem oseb. Doslej so iz mariborskega kliničnega centra odpustili 71 bolnikov. (STA)