Bela hiša pojasnjuje: Dodatne carine na kitajsko blago znašajo 145 odstotkov

Odpoklic čajev Bio Smetlika in Bio Vidko

Vrhovni sodniki z vprašanjem Sodišču EU glede pravice bank do nadomestila v primeru ničnosti kreditne pogodbe

Četrtek, 11. 9. 2025, 11.13

5 ur, 30 minut

Bi kavcijski sistem potrošnike še dodatno obremenil?

Avtor:
Sa. B.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

0,65

Avtomat za vračilo embalaže, kavcijski sistem | Eno od glavnih pravil kavcijskega sistema je, da ga financirajo kavcije, ki jih ljudje ne dobijo nazaj. | Foto Shutterstock — Eno od glavnih pravil kavcijskega sistema je, da ga financirajo kavcije, ki jih ljudje ne dobijo nazaj.

Foto: Shutterstock

Po poročanju portala Necenzurirano so v ozadju uvajanja kavcijskega sistema za embalaže pijač, po katerem bo potrošnik ob nakupu pijače moral plačati kavcijo in jo nazaj dobil ob vrnitvi te embalaže, poslovni interesi. Med največjimi zagovorniki tega sistema je društvo Eko krog, katerega delovanje financira platforma Reloop iz Bruslja. Ta bi imela ob uvedbi kavcijskega sistema neposredne finančne koristi.

Predlog zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač je bil v DZ vložen prejšnji mesec. Ta navaja, da bo potrošnik ob nakupu pločevinke ali plastenke pijače plačal kavcijo, ki jo bo nazaj dobil, ko bo ob naslednjem obisku trgovine prazno embalažo vrnil v poseben avtomat. Po zakonu bi za izvajanje sistema skrbel upravljavec, sredstva za delovanje pa bi zagotovili proizvajalci pijač.

Če potrošnik embalaže ne bo vrnil, bo kavcijo obdržal trgovec

Uvedbo tovrstnega kavcijskega sistema v Sloveniji med drugim že vrsto leto podpira nevladna organizacija Eko Krog, ki je za omenjeni portal potrdila, da jih financira bruseljska platforma Reloop. Društvo od leta 2021 vodi Jure Vetršek, v lanskem letu pa so zabeležili 31 tisoč evrov prihodkov. Od tega so jih pet tisoč prejeli iz javnih virov, večinoma iz prejetega dela dohodnine za donacije.

Kot je znano, je Eko krogu dolga leta predsedoval okoljski aktivist Uroš Macerl, danes sopredsednik stranke Vesna. Član Eko kroga je še danes, sicer pa se ukvarja tudi z rejo ovac. Potem ko je vodil pravno bitko proti Lafargeu, je leta 2017 prejel Goldmanovo okoljsko nagrado, kar je v javnosti naletelo na nemalo kritik. Nekdanji član organizacije, okoljski aktivist Boštjan Pihler je trdil, da bi moral nagrado dobiti Eko krog kot društvo in ne Macerl ter da se je zgodila manipulacija, saj so se zasluge kolektiva "preračunljivo prenesle na posameznika".

Ob uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji bi imel Reloop, ki zagovarja spodbujanje krožnega gospodarstva, neposredne finančne koristi, poroča portal. Delovanje platforme namreč omogočajo organizacije in podjetja, ki proizvajajo avtomate za vračilo uporabljene embalaže, ob tem pa v nekaterih državah te sisteme celo upravljajo. Če potrošnik prazne embalaže ne bo vrnil, bo kavcijo, ki jo je plačal ob nakupu, namreč obdržal trgovec. Eno od glavnih pravil kavcijskega sistema je, da ga financirajo kavcije, ki jih ljudje ne dobijo nazaj.

V Latviji, kjer so kavcijski sistem uvedli leta 2022, brez vračila ostane približno 15 odstotkov vseh plačanih kavcij. Čeprav je ta odstotek v marsikateri drugi državi še višji, je to približno 5,5 milijona evrov letno. Ta denar prejme tisti, ki prevzame vrnjeno embalažo. To je lastnik avtomata.

V Eko Krogu, ki v razpravi za uvedbo sistema kavcij sodeluje že vrsto let, pogosto navajajo prav argumente in podatke platforme Reloop. V organizaciji na očitke odgovarjajo, da opravljajo delo, ki bi ga v resnici morala država, "pri tem pa ne porabljamo davkoplačevalskega denarja". "Reloop je strokovna in ugledna mednarodna organizacija, ki ima pet različnih programov, med katerimi je tudi krožno gospodarstvo. Kot opazovalci so akreditirani pri programu Združenih narodov za okolje in uradno sodelujejo pri pogajanjih glede pogodbe ZN o plastiki. Svetujejo vladam, mednarodnim organizacijam, fundacijam, nevladnim organizacijam, embalažni industriji itd." so pojasnili.