Ponedeljek, 9. 6. 2025, 14.29
2 uri, 51 minut
Banka Slovenije napoved rasti oklestila na 1,3 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Pri napovedih za prihodnje leto pa so si ustanove precej enotne. Vsi tako pričakujejo pospešitev rasti na okoli 2,4 odstotka ali malenkost manj.
Banka Slovenije je napoved letošnje rasti gospodarstva znižala z 2,2 na 1,3 odstotka. Prihodnji dve leti naj bi rast dosegla 2,4 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 2,5 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več od decembrskih ocen, je na današnji novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.
"Povečana negotovost v svetovni trgovini ter upad gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju so poslabšali obete za gospodarsko rast v Sloveniji v letošnjem letu," je povedala Žumer. Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju medletno skrčila za 0,8 odstotka.
V nadaljevanju po njenih besedah pričakujejo, da se bo gospodarska rast ponovno okrepila, in sicer na podlagi izboljšanih razmer v zunanjem okolju, kar bo krepilo zasebne investicije in izvoz, ter ugodnih domačih dejavnikov, ki bodo spodbujali rast zasebne potrošnje.
"S tem bo gospodarska rast ostala višja kot v evrskem območju, a bo razlika manjša, kot je bila v preteklih letih. Glede na napovedi evrskega sistema bo rast evrskega gospodarstva letos znašala 0,9 odstotka ter v naslednjih dveh letih 1,1 oziroma 1,3 odstotka.
Prehodno nekoliko višja inflacija
Letna inflacija naj bi bila medtem letos nekoliko višja od ocen iz decembra lani. Namesto 2,2 odstotka naj bi dosegla 2,5 odstotka. Okrepitev naj bi bila le prehodnega značaja, saj v prihodnjih dveh letih Banka Slovenije pričakuje umiritev na 2,2 oz. 1,9 odstotka.
"Pričakujemo, da bo inflacija letos v Sloveniji znašala 2,5 odstotka, k čemur bodo prispevale okrepljena rast cen hrane, prehajanje rasti stroškov dela v končne cene ter administrativni ukrepi pri cenah energentov," je navedla Žumer.
Ob teh gibanjih bo v povprečju napovednega obdobja inflacija v Sloveniji nekoliko višja kot v evrskem območju, kjer bo znašala letos dva odstotka, leta 2026 1,6 odstotka in leta 2027 dva odstotka, je dodala viceguvernerka.
Negotovost škodljiva za gospodarstvo
Gospodarske razmere v Sloveniji so se v prvem četrtletju poslabšale, kar v centralni banki povezujejo predvsem z veliko negotovostjo. Za drugo četrtletje podatki nakazujejo rahlo izboljšanje gospodarske klime, predvsem ob manjšem pesimizmu potrošnikov. To podpira tudi trenutno razmeroma ugodno oceno četrtletne rasti bruto domačega proizvoda (BDP), je povedala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar.
"Pričakujemo, da bo inflacija letos v Sloveniji znašala 2,5 odstotka, k čemur bodo prispevale okrepljena rast cen hrane, prehajanje rasti stroškov dela v končne cene ter administrativni ukrepi pri cenah energentov," je navedla viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Za drugo četrtletje podatki nakazujejo rahlo izboljšanje gospodarske klime, predvsem ob manjšem pesimizmu potrošnikov. To podpira tudi trenutno razmeroma ugodno oceno četrtletne rasti bruto domačega proizvoda (BDP), pa je povedala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten (desno).
Ob negotovih gospodarskih razmerah, izzvenevanju popandemskih cikličnih dejavnikov in strukturni tesnosti trga dela bo zaposlenost letos upadla za 0,5 odstotka. Krčenje bo posledica manjšega povpraševanja po delavcih v zasebnem sektorju. V letih 2026 in 2027 bo z 0,2 oziroma 0,5 odstotka rast ostala razmeroma omejena.
Rast plač, merjena s sredstvi za zaposlene na zaposlenega, je bila v prvem četrtletju 6,7-odstotna in za polovico odstotne točke višja od lanske. Po dejavnostih je bila zaradi uveljavitve novega plačnega sistema izrazita v pretežno javnih storitvah, kjer je znašala 11,2 odstotka, v zasebnem sektorju pa se je v medletni primerjavi umirila in bila 5,4-odstotna. Ob padcu dodane vrednosti je realna rast plač s 4,5 odstotka precej odstopala od gibanja produktivnosti, ki je bila medletno nižja za 0,2 odstotka.
Vpliv hitrejše rasti obrambnih izdatkov
Med pomembnejšimi pritiski na javne finance v napovedi še ni zajeto napovedano hitrejše zvišanje izdatkov za obrambo od prej predvidenega postopnega zvišanja na dva odstotka BDP do leta 2030, saj je v zvezi s tem precej negotovosti, je dejala Brezigar. V Banki Slovenije pričakujejo, da bodo investicije države manjše od vladnih ocen, v povprečju napovednega obdobja pa naj bi znašale nekoliko manj kot pet odstotkov BDP, kar je zgodovinsko gledano veliko.
Osrednjo napoved centralne banke spremljajo pretežno negativna tveganja za gospodarsko rast, pri inflaciji pa so ta uravnotežena. Glavno tveganje za napoved predstavlja negotovost nadaljnjega razvoja trgovinskih politik.
Prihodnje leto pričakujejo pospešitev rasti
Oster scenarij pa po njenih navedbah napovedi predvideva dodaten dvig ameriških carin za blago iz EU in Kitajske, povračilne ukrepe in vztrajanje povečane svetovne negotovosti glede ekonomskih politik. V primeru uresničitve tega scenarija bi lahko bila letošnja rast BDP v primerjavi z osrednjo napovedjo nižja za 0,4 odstotne točke, v letih 2026 in 2027 pa za 0,8 oz. 0,2 odstotne točke, kar bi srednjeročno upočasnjevalo inflacijo.
Napoved Banke Slovenije je najslabša izmed domačih in mednarodnih ustanov. Ostale vodilne domače in mednarodne ustanove, ki se ukvarjajo z napovedmi makroekonomskih gibanj, Sloveniji za letos napovedujejo rast med 1,6 in 2,1 odstotka. Pri napovedih za prihodnje leto pa so si ustanove precej enotne. Vsi tako pričakujejo pospešitev rasti na okoli 2,4 odstotka ali malenkost manj.
