Ponedeljek, 9. 6. 2025, 16.53
2 tedna, 6 dni
Analiza ekonomista Marka Jakliča po napovedi Banke Slovenije, da bo letošnja rast zgolj 1,3-odstotna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
Ekonomist Marko Jaklič vladi svetuje predvsem pospešitev črpanja evropskih sredstev. "Pri gradbenih delih stvari po nepotrebnem potekajo počasi, morda je razlog v birokraciji. Glede evropskih sredstev preveč kompliciramo, smo bolj papeški od papeža."
Najnovejša napoved Banke Slovenije o letošnji precej nižji, 1,3-odstotni gospodarski rasti profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Marka Jakliča ne preseneča, čeprav nekoliko odstopa od napovedi nekaterih drugih institucij. Ključna je negotovost, zaradi katere podjetja manj investirajo, manjše je globalno povpraševanje, problem pa je tudi nekonkurenčnost Evrope, analizira Jaklič. Opozarja tudi, da je gibanje BDP težko napovedovati v tako negotovih časih, ki jih med drugim zaznamujeta vojna v Ukrajini in vladavina nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nezanesljivo napovedovanje
"Na splošno gledano je težko napovedati. Včasih smo rekli, da je težje napovedovati dolgoročno, medtem ko je kratkoročno bolj zanesljivo. A so zdaj razmere tako negotove, predpostavke pa tako čudne, da je napovedovanje nezanesljivo," je za Siol.net razložil Jaklič.
Napoved Banke Slovenije o letošnji 1,3-odstotni rasti se precej razlikuje od majske dvoodstotne prognoze Evropske komisije. V zadnjih nekaj mesecih je sicer najvišjo rast februarja napovedal vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), in sicer 2,1-odstotno. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je maja napovedala rast v višini 1,9 odstotka, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa aprila 1,8 odstotka. Najbližje napovedi Banke Slovenije je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), katere junijska napoved znaša 1,6 odstotka.
Bolje bo
Med razlogi za nižjo napoved sta padec investicij in padec gradbeništva, kot je analiziral že Umar. A tako kot številni drugi ekonomisti tudi Jaklič pričakuje, da se bo gospodarska slika iz prvega četrtletja, ko je statistični urad zabeležil 0,8-odstotni padec BDP, v drugem četrtletju popravila.
Ko gre slabo ...
Slabša gospodarska slika bi bila lahko po mnenju profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete tudi posledica administrativnih ovir, saj med drugim podjetja, ki želijo investirati, predolgo čakajo na gradbena dovoljenja. "Poslovno okolje v Sloveniji je manj ugodno kot kje drugje. Ko so razmere slabe, se te stvari še bolj poznajo," pravi Jaklič.
Slabša gospodarska slika bi bila lahko po mnenju ekonomista Marka Jakliča tudi posledica administrativnih ovir, saj med drugim podjetja, ki želijo investirati, predolgo čakajo na gradbena dovoljenja.
Spimo in gledamo od daleč
Na drugi strani ameriška podjetja kljub zelo nestabilnim razmeram veliko investirajo, predvsem v tehnologijo in umetno inteligenco. "V Evropi in Sloveniji spimo in gledamo od daleč."
Luknja v proračunu
Precej nižja rast od napovedane bo sicer vplivala tudi na nižje proračunske prihodke. Letošnji proračun namreč temelji na lanski jesenski napovedi Umarja, ki je znašala 2,4 odstotka. Vlada veliko manevrskega prostora nima – lahko poveča primanjkljaj, lahko bi varčevala, a to ni verjetno glede na zavezo o povečanju obrambnih izdatkov, analizira Jaklič.
Pritiskajo, a novih davkov ne bo
Pravi, da so socialni pritiski na proračun veliki, da ima Slovenija drag zdravstveni sistem in da se uvaja dolgotrajna oskrba, strukturne reforme pa zamujajo. Ne verjame tudi, da bi vlada v predvolilnem letu uvajala dodatne nove davke, recimo premoženjskega.
Inflacija pod kontrolo, a lahko se zgodi stagflacija
Strinja se, da je inflacija obvladana, a opozarja, da ni izključena stagflacija, a je to bolj nevarnost za ZDA kot za Evropo. O negativnem pojavu stagflacije sicer govorimo ob ničelni ali nizki gospodarski rasti ter sorazmerno visoki inflaciji. "To je sicer odvisno predvsem od morebitnih novih šokov oziroma razpleta carinske vojne," pravi Jaklič.
Reci ne paniki
Glede na vse omenjeno vlada kratkoročno težko učinkovito ukrepa. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete ji svetuje predvsem pospešitev črpanja evropskih sredstev. "Pri gradbenih delih stvari po nepotrebnem potekajo počasi, morda je razlog v birokraciji. Glede evropskih sredstev preveč kompliciramo, smo bolj papeški od papeža." Vsekakor pa Jaklič odsvetuje varčevanje, saj ni razloga za paniko, ta je namreč zelo škodljiva.
