Golob brani stabilnost javnih financ, opozicija kritična

Razpravo so zaznamovali očitki opozicije glede visoke obremenitve plač, slabega položaja gospodarstva in prevelikega trošenja za reprezentanco, a Golob je večkrat poudaril, da se vlada ne bo odpovedala vlaganju v znanje, varnost in razvoj. "Ne bomo gradili na račun starejših in šibkejših, temveč bomo vlagali v prihodnost vseh," je med drugim poudaril.

Opozicija: Vlada troši, podjetja odhajajo

Prvo poslansko vprašanje predsedniku vlade je zastavil poslanec SDS Andrej Kosi, ki je Golobovo vlado obtožil neučinkovitosti in pretiranega trošenja. Kritičen je bil do porabe za reprezentanco, zunanjo svetovalno pomoč in dodatke javnim uslužbencem, ob tem pa opozoril na naraščajočo revščino med upokojenci in selitve podjetij v tujino. "Slovenija je najslabša v evroobmočju glede padca BDP, podjetja pa vse pogosteje selijo sedeže na Hrvaško," je dejal. Podobne očitke so v nadaljevanju izrazili tudi poslanci NSi in nepovezanih poslancev. Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril na visoko obremenitev plač, Tine Novak pa je navajal konkretne primere selitev korporacijskih uprav iz Slovenije. "Microsoft, Oracle, Perutnina, NLB – vse več ključnih funkcij je že drugod. To ni več naključje, to je trend," je opozoril.

Golob: Stroški so investicija, ne razmetavanje

Premier se je očitkom odzval z razlago največjih stroškov reprezentance. Poudaril je, da so šli največji zneski za strateške dogodke – srečanje z voditelji držav Zahodnega Balkana, sprejem diplomatov in obisk nemškega kanclerja Scholza. "To ni bila zapravljena večerja, ampak investicija v stabilnost regije, v naš položaj v EU in v varno prihodnost. To je odgovorno vodenje države, ne razmetavanje," je dejal Golob. Dodal je, da so bili stroški reprezentance v njegovem kabinetu lani nižji kot v času prejšnje vlade v letu 2021, tudi v primerjavi z obdobjem predsedovanja Svetu EU.

Na očitke o izogibanju javni razpravi glede zakona o medijih in delitvi državnega oglaševalskega denarja je odgovoril, da bodo vse zakonodajne rešitve dodatno preverjene in usklajene. A poudaril, da "medijska zakonodaja ne more ostati v 20. stoletju, če želimo kakovostno demokracijo v 21."

Golob: Stroški so investicija, ne razmetavanje Foto: Shutterstock

Dopolnilno zavarovanje in plačna obremenitev

Med glavnimi kritikami opozicije je bilo vprašanje davčnega primeža in obremenjenosti plač. Poslanci SDS in NSi so poudarili, da ima Slovenija po podatkih OECD eno najvišjih obremenitev plač v evroobmočju, kar naj bi zaviralo gospodarsko rast, zmanjšalo motivacijo zaposlenih in spodbudilo selitve podjetij v tujino. Predsednik vlade je ob tem poudaril, da so te primerjave pogosto zavajajoče, saj ne vključujejo vseh komponent slovenskega plačnega sistema: "Če bi upoštevali regres, prehrano, potne stroške in druge neobdavčene postavke, bi bila slika bistveno drugačna," je dejal.

Golob je izpostavil reformo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo je uvedla aktualna koalicija: "Prej so ljudje plačevali 35 evrov neto mesečno zasebnim zavarovalnicam – danes plačujejo 37 evrov bruto državni blagajni. V resnici plačujejo manj, denar pa gre tja, kamor mora – v javno zdravstvo, ne v zasebne dobičke."

BDP in bonitetne ocene – dve plati iste zgodbe

Del poslanske razprave se je nanašal na zadnje makroekonomske podatke in padec BDP v prvem četrtletju leta 2025. Kritiki vladi očitajo, da je Slovenija edina država v evroobmočju z negativno gospodarsko rastjo, kar naj bi bil rezultat neustreznih davčnih politik in prevelike javne porabe. Golob je v odgovoru poudaril, da trenutne gospodarske razmere oblikujejo predvsem zunanji dejavniki – negotovost na mednarodnih trgih, napovedane trgovinske omejitve v ZDA in upočasnjena rast v ključnih državah, kot sta Nemčija in Avstrija. "Kljub znižanim napovedim ostajamo nad evropskim povprečjem. In kar je ključno – Slovenija ostaja zvezda med bonitetnimi ocenami Evropske komisije. Bonitetne agencije ne ocenjujejo lepih besed, ampak dejanska stanja. In te ocene potrjujejo: naše javne finance so stabilne, z nizkim dolgom in pozitivnim trendom," je poudaril Golob. Ob tem je premier napovedal novo večsto milijonsko investicijo v Sloveniji, katere podrobnosti naj bi bile razkrite v prihodnjih dveh mesecih. Gre za projekt, ki bo po njegovih besedah dodatno okrepil zaupanje v slovensko gospodarstvo in potrdil konkurenčnost države za strateške vlagatelje.

Golob: "Kljub znižanim napovedim ostajamo nad evropskim povprečjem. In kar je ključno – Slovenija ostaja zvezda med bonitetnimi ocenami Evropske komisije. Bonitetne agencije ne ocenjujejo lepih besed, ampak dejanska stanja. In te ocene potrjujejo: naše javne finance so stabilne, z nizkim dolgom in pozitivnim trendom." Foto: Thinkstock

Uber v Sloveniji – digitalizacija, ne deregulacija

Razprava se je dotaknila tudi prihoda platforme Uber, ki naj bi začela delovati na slovenski Obali. Poslanec Levice, dr. Matej Tašner Vatovec, je opozoril na negativne izkušnje iz tujine: socialni damping, izrivanje obstoječih ponudnikov in davčne utaje. Vlado je pozval, naj zagotovi nadzor in zaščito delavskih pravic. Predsednik vlade je poudaril, da Uber v Sloveniji ne bo imel posebnih pogojev: "Delovali bodo pod enakimi pogoji kot vsi drugi. Licence, taksimetri, registracija – vse to velja tudi zanje," je zatrdil. Dodal je, da digitalizacije ni mogoče ustaviti, jo je pa treba usmerjati: "Če jo vodimo odgovorno, je lahko zaveznik potnikov, uporabnikov in tudi države. Ključno pa je, da bo nadzor deloval od prvega dne naprej – in to zagotavljamo."

Predsednik vlade je med sejo večkrat poudaril, da vlada ne bo popuščala v svojih temeljnih usmeritvah: stabilne javne finance, močna socialna država, vlaganje v znanje in varno okolje za ljudi. "Ni vsako delovno mesto enako. Ne želimo modela, ki temelji na izkoriščanju poceni delovne sile. Želimo vlagati v ljudi in vrednote, ki gradijo skupnost," je zaključil Golob.

Foto: Profimedia