Janez Janša
Sobota, 16. 5. 2020, 7.01
4 leta, 6 mesecev
Ali policija preiskuje grožnje, o katerih je govoril Janša?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,50
52
Predsednik vlade Janez Janša je v četrtek v državnem zboru kazal slike z enega od protestov proti njegovi vladi in dejal, da z napisi na transparentih in majicah "Smrt janšizmu" s smrtjo grozijo njemu osebno in 220 tisoč volivcem, ki so volili njegovo stranko SDS. Ob tem je navajal 297. člen kazenskega zakonika in opoziciji očital, da na protestih, na katere vabijo, grozijo s smrtjo. Kaj odgovarja policija?
Premier Janez Janša je na seji pokazal več slik s protestov, na katerih so bili napisi "Smrt janšizmu, svoboda narodu". Dejal je, da se na protestih grozi s smrtjo, in se sklical na 297. člen kazenskega zakonika.
"Grozi se s smrtjo neposredno meni. Sprašujem pristojne na policiji, tožilstvu in sodiščih, ali imamo v Sloveniji pravno državo, ali zakoni veljajo za vse enako, ali se lahko grozi s smrtjo tistim, ki jih imate za drugorazredne. Takšne stvari so se dogajale v Berlinu v tridesetih letih in vemo, kaj je iz tega nastalo," je dejal Janša.
Maratonsko sejo je sicer zaznamovala ostra izmenjava besed med aktualnim in nekdanjim premierjem Marjanom Šarcem, Janša pa je med drugim pristojne organe javno vprašal, ali imamo pri nas pravno državo ali pa se lahko s smrtjo grozi tistim, ki jih imajo nekateri za drugorazredne.
Izmenjava mnenj: Janša – Šarec
Kaj odgovarja policija?
Policija nam je zatrdila, da se odzove na vsak pojav kaznivih dejanj z elementi spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin začnejo na podlagi prijave ali na podlagi lastne zaznave. Če gre za sovražne vsebine, nastrojenost, žaljivost, se zbiranje obvestil usmeri v sum kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1.
"Tudi v omenjenem primeru preverjamo, ali gre v navedenih primerih za kazniva dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika, o čemer bomo obveščali pristojno državno tožilstvo," odgovarjajo na Generalni policijski upravi.
Dodajajo, da je klasifikacija kaznivega dejanja sicer v izključni pristojnosti pristojnega državnega tožilca, ki se opredeli o tem, katero kaznivo dejanje bo preganjal, ter tudi vodi in usmerja predkazenski postopek. "Pri tem je bistvenega pomena (dejanski) namen storilca," so odgovorili.
Zadnja primera: Pivčeva in grafit v Mariboru
Policija je navedla nekaj zadnjih primerov, v katerih je bila uspešna pri preiskovanju groženj s smrtjo.
Prvi takšen primer navajajo uspešno preiskane grožnje s smrtjo varovani osebi, ki so bile objavljene na spletu in sporočene na anonimni telefon, je zapisala policija. V tem primeru je verjetno šlo za groženje takrat sveži predsednici DeSUS Aleksandri Pivec, ki naj bi ji neznanec grozil s smrtjo, če se odloči za sodelovanje pri oblikovanju Janševe koalicije. To je bilo v obdobju dogovarjanj o novi koaliciji po odstopu Šarca. Policija je takrat uspešno prijela storilca.
V drugem primeru navajajo obravnavo mariborskih policistov glede suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Šlo je za grafit na območju mariborskega kulturnega centra, kjer je upodobljen Janša s hitlerjevskim pozdravom in pripisom: "Smrt narodu svoboda fašizmu."
V tej zadevi bodo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanj zoper znanega storilca podali kazensko ovadbo.
Kazniva dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika je policija zaznala tudi na letošnjih protestih. O ugotovitvah so obvestili okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.
52