Četrtek, 17. 5. 2018, 4.04
6 let, 5 mesecev
Kaj Kemis danes dela drugače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
1
V enem letu od požara se, razen tega, da je Kemis saniral pogorišče, Tojnico in izplačal nekaj odškodnin, ni zgodilo veliko. Znova zbirajo tekoče in druge odpadke. Po njihovih načrtih bodo do konca leta vzpostavili poslovanje, kakršno je bilo pred požarom, in po vsej verjetnosti bodo še naprej ostali na Vrhniki. Vprašali smo jih, kaj delajo drugače, da ne bi znova zagorelo.
V torek je minilo natanko eno leto od uničujočega požara v vrhniškem podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Kemis, ki ga je marsikdo od strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vplivi na okolje, označil za največjo okoljsko katastrofo na slovenskih tleh.
Ne le, da je zgorelo kar 871 ton odpadkov, od katerih je bilo več kot polovica nevarnih, v ozračje so se z gorenjem nevarnih kemikalij spustile tudi snovi, ki jih po vsej verjetnosti niti ne poznamo, njihov vpliv pa se bo pokazal šele skozi čas, znajo povedati naravovarstveniki.
EkoVrh prepričan, da država ščiti podjetje
Kemis je v lasti Gorenja, večinski lastnik Gorenja pa je država. Poleg dogajanja po nesreči je delno tudi lastništvo razlog, da krajani državnim institucijam ne zaupajo več.
Na novinarski konferenci, ki jo je v torek ob obletnici požara pripravila civilna iniciativa EkoVrh so predstavniki jasno povedali, da so prebivalci Vrhnike enotni v tem, da Kemis v tej občini ni zaželen in da bodo s svojim delovanjem in tudi uporabo pravnih sredstev poskušali doseči njegov odhod. V tem trenutku želijo vsaj upočasniti ali ustaviti sanacijo objekta, za katero bi moral po njihovem mnenju Kemis pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Prepričani so, kot meni Andrej Marković, da država v postopkih ščiti podjetje.
»Ne morem reči, da bomo Kemis uspeli z vsemi našimi aktivnostmi iz Vrhnike spraviti ven, bodimo realni. In slišali ste, kaj se vse dogaja - od izgubljanja dokumentov do drugačnih prijemov, zato tudi dajem vsa ta pojasnila," je povedal župan Vrhnike Stojan Jakin.
Župan Stojan Jakin: Bodimo realni, verjetno je, da bo Kemis ostal
Tako prebivalci kot ves občinski svet z županom na čelu naj bi si bili enotni v tem, da Kemis na Vrhniki ni več dobrodošel. Kljub napovedim EkoVrha pa župan Stojan Jakin, za katerega se je sicer zdelo, da je z argumenti na novinarski konferenci večkrat v bran vzel Kemis, ne verjame, da bi podjetje kmalu odšlo.
Jakin pravi, da poskuša biti v zadevi realen. Kot pravi, se trudijo. "Vendar je ob vsem tem, kar se v tem trenutku dogaja, verjetno, da bo Kemis na Vrhniki ostal. Ne bi rad prejudiciral in na vsak način dejal 'Kemis bo šel z Vrhnike', ker tega ne vem. Trudimo se, želimo, da bi Kemis odšel. Vendar, če ne bo odšel, kar se lahko zgodi, je moje mnenje, da na tak način, kot so delali pred nesrečo, zagotovo ne morejo več delati," je povedal Jakin.
Prostorskih aktov na občini ne bodo spreminjali
Župan je v teh dneh tudi jasno povedal, da spremembe prostorskih aktov, s katerimi bi Kemisu preprečili delovanje na Vrhniki, ne bo predlagal, ker se želi izogniti tožbam.
"Če bi občina sprejela nekatere ukrepe, s katerimi bi prepovedala delovanje, in potem vse bodoče dobičke preprečila določeni družbi, sem prepričan, da kot multinacionalka Gorenje ne bi sedelo križem rok in bi šlo nad občino z velikimi odškodninami," je Jakin v torek povedal za nacionalno televizijo.
Ob tem je opozoril, da je nujno spremeniti predpise iz požarnega in zdravstvenega varstva ter obveščanja in ukrepanja ob velikih nesrečah.
Prav to so tudi področja, na katerih v enem letu po požaru še vedno ni bilo nobenega napredka, čeprav je bilo jasno, da smo bili priča popolnemu razpadu varnostnega sistema v vseh segmentih, kot se je ob obletnici izrazil tudi naravovarstvenik Anton Komat, ki še vedno ostaja prepričan, da bi morali prebivalce takoj ob izbruhu požara evakuirati.
In kaj, če Kemis zares ostane?
Glede na to, da obstaja velika verjetnost, da bo boj proti Kemisu boj z mlini na veter in so v Kemisu verjetno edini, ki so bili v letu dni primorani izvesti določene ukrepe za saniranje škode in vzpostavitev boljših varnostnih mehanizmov, smo direktorja v odhodu Emila Nanuta povprašali, kaj so storili, da se takšna nesreča ne bi več zgodila.
Kako gledate na preteklo leto? Kaj je to leto pomenilo za vaše poslovanje?
V tem preteklem letu smo predvsem sanirali posledice požara in pripravljali načrt izboljšav delovanja, predvsem pri požarni varnosti. Uspešno smo končali prvo fazo sanacije objekta po požaru, ki je obsegala ureditev opreme na območju za tekoče odpadke, to je bilo v požaru manj poškodovano, in sprejeli smo dodatne protipožarne ukrepe. Iz skladišča smo odstranili več kot 95 odstotkov odpadkov, ki so bili tam ob nesreči.
V tujino smo na sežig prepeljali več kot 1.400 ton trdnih odpadkov ter snovi za zgostitev ostankov požara in več kot dva tisoč ton tekočih odpadkov.
Končali smo prvo fazo sanacije Tojnice in se pripravljamo na realizacijo zahtev iz dopolnilne odločbe. S to prvo fazo sanacije objekta Kemis smo zapolnil pogoje za delovanje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za ravnanje s tekočimi odpadki in delom trdnih odpadkov (baterije, sijalke).
"Poslovanje je bilo v primerjavi z načrti bistveno slabše, kar je posledica požara. Trenutno pa poslujemo na nivoju dve tretjini mesečnega obsega pred požarom," je povedal Emil Nanut, direktor v odhodu. Maja obveznosti direktorja prevzema njegov naslednik Boštjan Šimenc.
Kaj se je spremenilo pri vas pri varnostnih ukrepih in kaj ste naredili za preprečitev novega požara?
Na območju, kjer trenutno lahko sprejemamo odpadke, je postavljen tako imenovani sistem šprinkler (avtomatska gasilna naprava), vse požarne stene so obnovljene oziroma zamenjane z stenami, ki imajo večjo požarno odpornost, konstrukcija je zaščitena s požarno obstojnimi oblogami.
Največji del sprememb oziroma ukrepov za povečano požarno varnost pa bomo izvedli ob obnovi objekta, ki je bil v požaru najbolj prizadet. Tam bomo zgradili dodatne protipožarne stene, požarni sektorji bodo manjši, vsa površina bo pod avtomatsko gasilno napravo.
Območje požara bo razdeljeno na več požarnih sektorjev in omejeno z požarnimi stenami, vsa konstrukcija bo zaščitena s požarno odpornimi oblogami. Izboljšave in spremembe načrtujemo tudi na organizacijski in kadrovski ravni, kjer bomo spremenili organizacijo delovanja v Kemisu.
To je povezano tudi s povečevanjem obsega delovanja na področju industrijskega čiščenja, predvidenim v strateškem načrtu, gre za izvajanje storitev čiščenja pri naših poslovnih partnerjih.
Trenutno se šest naših zaposlenih udeležuje izobraževanja za operativne gasilce. Več pozornosti bomo posvečali tudi temu, kako so odpadki, ki jih dobimo od naših poslovnih partnerjev, embalirani in označeni.
Ali je 24-urna prisotnost varnostnika ukrep, ki ste ga sprejeli za stalno?
Že od prvega dneva po požaru zagotavljamo 24-urno prisotnost varnostnika, tovrstno varstvo bomo zagotavljali tudi v prihodnje. Prisotnost varnostne službe je eden izmed ukrepov zagotavljanja večje varnosti.
Ali ste spremenili tudi varnostne ukrepe pri sprejemanju odpadkov?
Da, odpadke, ki ne bodo pravilno embalirani in odpadki, ki ne bodo ustrezali temu, za kar so nam naši poslovni partnerji najavili, da nam pošiljajo v predelavo, bomo vrnili povzročitelju.
Kako ste izboljšali hranjenje podatkov in ali je poskrbljeno tudi za varnostne kopije podatkov na drugih lokacijah?
Podatki se že hranijo na oddaljeni lokaciji, za varnostne kopije pa je poskrbljeno v skladu s politiko našega lastnika.
Moram poudariti, da ves čas odlično sodelujemo z Gasilsko zvezo Vrhnika, Prostovoljskimi gasilskimi društvi iz ožjega področja Vrhnike ter predstavniki štaba Civilne zaščite Vrhnika, za kar se jim tudi zahvaljujem, je povedal Emil Nanut.
Kako bi komentirali sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in kako komentirate nepodporo nadaljnjemu poslovanju tako župana, vseh 24 svetnikov, treh civilnih iniciativ in občanov Vrhnike, ki so jo izrazili na treh zborih občanov.
Zavedamo se, da nihče ne želi na svojem dvorišču objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki. Vendar nekdo mora poskrbeti tudi za to dejavnost. Po požaru pa je razumljivo, da ta odpor postane še bolj izrazit in posledično se oblikujejo različne civilne iniciative in tudi politično vodena in motivirana stališča.
Razumemo strah in nezaupanje, se pa hkrati zavedamo, da bi se ta lahko zmanjšal, če bi se začeli pogovarjati na ravni nespornih dejstev. Naš cilj je torej, da vzpostavimo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi tako, da se bomo lahko pogovarjali ob argumentih.
Takoj po požaru in potem še večkrat v preteklem letu smo podali pobudo, da bi se začeli pogovarjati, da bi se ustanovila posebna posvetovalna skupina, ki bi bila vključena v potek sanacije Kemisa, sodelovala pri predlogih izboljšav delovanja, a druga stran vse do danes ni izrazila pripravljenosti, da bi se pogovarjala z nami.
Še naprej se bomo trudili za vzpostavitev sodelovanja z lokalnimi skupnostmi v naši bližnji in manj bližji okolici in z našim odgovornim in preglednim delovanjem pokazali, da smo zaupanja vredno podjetje.
Se pa zavedamo, da to ni preprosta naloga in da se premiki k naši sprejemljivosti v lokalnem okolju ne bodo zgodili čez noč.
Ali lahko izključite možnost ponovnega požara glede na pretekle samovžige, ki so se dogajali, in glede na to, da znova sprejemate odpadke?
Dolgoročno nihče, ki ne želi zavajati javnosti, ne more popolnoma izključiti možnosti samovžiga. Lahko pa zagotovimo, da se bodo z vsemi novimi protipožarnimi ukrepi, ki smo jih že sprejeli in jih še bomo, morebitni samovžigi zatrli že v najzgodnejši fazi in da se požar večjih razsežnosti ne more več ponoviti.
Na novinarski konferenci konec aprila ste omenili, da se boste pritožili na upravno sodišče v zvezi z monitoringom Tojnice in Ljubljanice? Ali ste se in kaj bi strošek pomenil za vaše poslovanje?
Sprejeli smo odločitev, da bomo vložili tožbo na upravno sodišče v zvezi z odločbo, ki jo je izdal Arso.
Podali smo namreč povpraševanje in zbirali ponudbe za izvajanje zahtev odločbe. Ponudba za analize zemljine in izvajanje monitoringa je znašala 350 tisoč evrov.
Menili smo, da so zahteve odločbe stroškovno nesorazmerne oziroma pretirane glede na škodo, ki naj bi jo povzročili okolju. Odločitev utemeljujemo tudi z dejstvom, da smo uspešno sanirali potok Tojnica in da ni mogoče pričakovati nadaljnjih vplivov požara na okolje.
Že večkrat smo namreč opozorili na izsledke meritev in analiz, ki so pokazali, da je okolje onesnaženo tudi zaradi preteklih onesnaževanj in da Kemis ni in ne more biti krivec za degradirano območje. To je navsezadnje pokazal tudi pomor rib 9. aprila letos, v katerem so našli okoli 30 kilogramov poginulih rib, čeprav so ribiči trdili, da več let po požaru v Tojnici ne bo življenja.
Pomor se je zgodil gorvodno od Kemisa, kar dokazuje, da več različnih onesnaževalcev ogroža življenje v Tojnici. Zato ne vidimo razloga, da bi Kemis plačeval vse monitoringe za vse onesnaževalce v Tojnici in Ljubljanici v prihodnjih petih letih. Navsezadnje pa monitoring ničesar ne pripomore k izboljšanju stanja vodotokov.
1