Je leto po Kemisu vrhniška hrana varna? #video

Video: Planet TV

Krma iz silaže in koruze je varna, prav tako meso v klavnicah, kar sklepajo po sedmih odvzetih vzorcih goveje maščobe, v kateri je največja verjetnost ostankov nevarnih onesnaževalcev. Neoporečnih je bilo tudi pet vzorcev mleka in en vzorec jajc, varne so vrtnine.

Domačini niso zadovoljni

Kljub tem podatkom domačini državnim strokovnjakom, ki so jih lani globoko razočarali, ne zaupajo, saj je tudi tokrat obveščanje zelo slabo, prav tako pa ne verjamejo, da so se znebili dolgoročnih slabih posledic za zdravje. 

Sprašujejo se, kaj narediti s svojimi vrtovi in z zemljo. Nimajo nobenih povratnih informacij, uradnih rezultatov meritev niso še dobili, a na Agenciji za okolje, Inštitutu za javno zdravje in Uradu za varno hrano mirijo, da je na Vrhniki in v okolici vse v redu. 

"Niti tega ne vem, ali so sploh umaknili tisti 730-metrski pas, ki je bil objavljen nazadnje. Še vedno ne vemo, ali je primerno za sajenje, ali vse skupaj zamenjati ali vse pustiti," je v oddaji Planet Danes na Planet TV dejala Bernarda Kropf iz Civilne iniciative Vrhnika.

"Živila so varna"

Strokovnjaki zatrjujejo, da je zemljina primerna za sajenje, vrtnine primerne za uživanje, kapnica skladna z zahtevami za pitno vodo. In da so tudi živila rastlinskega in živalskega izvora varna za zdravje. 

Kot pravi Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, so ugotovili, da ni ostankov onesnaževal in da so vsa ta živila, ki izvirajo s tega območja, varna. Tudi pri živalih, ki so krmo jedle še tri mesece po prenehanju prepovedi krmljenja, je vse v redu. Posebej pozorni so bili na govejo maščobo. "To je tisto tkivo v telesu živali, ki bo prvo pokazalo, ali se je pojavilo kopičenje česa," je pojasnila Bizjakova.

A strokovnjaki si niso enotni

Anton Komat, naravovarstvenik, ni bil edini, ki je po požaru v Kemisu opozarjal, da ni vse tako preprosto. Kot je dejal že maja, se "koktejl strupov, ki pride v okolje, biomagnificira v prehranski verigi".

"Onesnaževalci, ki bodo ostali, bodo seveda krožili skozi človeško in živalsko verigo in bodo krožili tudi v okviru živih bitij v tleh in v naravi," je menil mikrobiolog Gorazd Pretnar. Glavno vprašanje je, koliko časa, morda za vedno?

Vprašanje pa je tudi, ali biomonitoring na tem območju izvajajo dovolj redno. Nadaljnji sanacijski ukrepi Agencije za okolje so predmet dopolnilne odločbe, ki pa še ni napisana.