Ponedeljek, 27. 4. 2020, 4.00
3 leta, 12 mesecev
Aleš Ahčan: V kriznih časih ni nič kot pred krizo #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,90
18
Uspešnost države pri odzivanju na epidemijo – tudi pri kupovanju zaščitnih sredstev – in ekonomske čeri, ki so še pred državo in gospodarstvom, je v intervjuju ocenil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Ahčan.
Kako uspešna je Slovenija pri zajezitvi pandemije v času novega koronavirusa?
Glede na rezultate in bližino z enim od žarišč, to je Italijo, lahko ocenimo odziv kot zelo uspešen. Dane ukrepe je bilo smiselno uvesti, tako zaradi hitrosti širjenja in negotovosti glede smrtnosti kot tudi zaradi relativno majhnega števila razpoložljivih kapacitet v primeru skoka kritičnih primerov v zdravstvenem sistemu. Podobno kot se vsak izmed nas, če na poti sreča kačo, ustavi ali pa se ji izogne v širokem loku, je tudi odziv družbe na nepoznane pojave z neraziskano dinamiko in smrtnostjo povsem logičen: ustavitev interakcije, ki zmanjša razširitev virusa, in postopno odpiranje, ko je znanih več dejstev in je sistem bolje pripravljen na obvladovanje pandemije.
Alternativni scenariji s potencialno do 10-odstotno smrtnostjo in domnevno prekuženostjo populacije v luči posledičnega kolapsa zdravstvenega sistema in sistemskega šoka za družbo, glede na tveganja in dotlej znana dejstva, niso bili sprejemljivi.
Kako uspešna je bila Slovenija pri nakupih zaščitne in druge opreme v času pandemije novega koronavirusa?
Z vidika cilja, da je bilo treba v kratkem času zagotoviti nujno potrebno zaščitno opremo, sta bila dva ključna cilja uspešno izpolnjena. Kot je znano iz medijev, v bolnišnicah za kritično bolne ni zmanjkalo respiratorjev in preostale tehnične opreme, prav tako pa tudi ni prišlo v bolnišnicah, policiji, gasilcih in trgovskih družbah (torej družbeno nujno potrebnih sistemih, ki so morali delovati) do večjih izbruhov okužb.
Zadnje dni je veliko očitkov na delo Zavoda RS za blagovne rezerve glede nakupov zaščitne opreme. Kakšno je vaše mnenje o teh očitkih? So upravičeni ali neupravičeni? Se je Zavod RS za blagovne rezerve pri nabavi dobro ali slabo odrezal?
Težko komentiram postopke blagovnih rezerv, ker z detajli nisem seznanjen, vsekakor pa lahko strokovno potrdim, da je v časih hitrega širjenja virusa ključna hitra odzivnost. Pri intubaciji ali reanimaciji pacienta ni pomembno, ali je zdravnik obrit in ali ima belo haljo, temveč to, da dobro opravi svoje delo.
Na oceno finančne uspešnosti bo treba počakati do konca dobav, saj imajo nekatere družbe pogodbene kazni, penale ipd., kot smo lahko razbrali iz poročanja medijev. Dokončna statistika bo torej znana po končani reviziji, ko se naredi obračun dobavljene opreme in plačil. Je pa treba opozoriti, da bo oceno mogoče podati le relativno v primerjavi z drugimi državami in stanjem na trgu. Velja namreč, da v kritičnih časih pomanjkanja cene znatno narastejo, poleg tega se dobave v logistični verigi podaljšajo.
Če se zaradi pandemije desetkrat poveča povpraševanje po določenih izdelkih, potem je povsem logično, da cene nihajo in da prihaja do motenj v dobavi in proizvodnji. Tako kot ne moremo obtožiti največjega naftnega trgovca, da kuje nenormalne dobičke, ker smo prebrali, da je nafta v nekem trenutku bila pod 0 dolarjev (pozabljamo pa na trošarine, strošek skladiščenja in pogodbe, vezane na pretekle cene), tudi ne moremo podati pavšalne ocene brez upoštevanja relevantnih dejstev. Edino dejstvo je, da v kriznih časih ni nič, kot je bilo pred krizo, zato pretekli podatki v času krize ne pomenijo veliko. Tako bi tudi na podlagi podatka, da je v maju na obrežju Ljubljanice odprtih veliko dobrih restavracij, maja 2020 ugotovili, da smo kot turist opravili dolgo pot do Ljubljane zaman.
Glede blagovnih rezerv je ključno poudariti, da so plastično povedano blagovne rezerve za družbo tisto, kar je za posameznika maščevje. Kot predstavlja maščevje rezervo za človeški organizem, da preživi v času lakote, predstavljajo blagovne rezerve za družbo v primeru sistemskega šoka (pandemije, naravne nesreče, zaprtja mej ipd.) zalogo, da družba vsaj določeno obdobje nemoteno deluje. Upam, da smo se iz dane pandemije naučili, kako krhka je v resnici družba in da živimo brez zaloge z danes na jutri. Koronavirus tako ni le vzrok te krize, je tudi simptom krhkosti družbe, predvsem v smislu finančnih posledic, ki jih bo pustil.
Že dalj časa opozarjam, da je družba, ki deluje brez zalog, s preveliko količino dolga in preoptimizirana v smislu izkoriščenosti virov, izrazito občutljiva že na najmanjše šoke. V primeru večjih zalog, večje rezerve likvidnosti v gospodarstvu (kar je obratno kot prekomeren dolg, ki ga imamo) in rezerv v izkoriščenosti proizvodnje, bosta gospodarstvo in družba manj občutljiva na podobne šoke. Kot pokaže kvalitativna analiza, je primerljivih šokov lahko še kar nekaj – od bakterij, odpornih na antibiotike, naravnih nesreč večjih razsežnosti (potres, ekstremni vročinski valovi ipd.).
Ko je Sloveniji primanjkovalo zaščitne opreme, so se v njeno nabavo vključili številni znani Slovenci, tudi podjetniki. Kako ocenjujete njihovo pomoč oziroma delovanje pri nabavi? Bodo zaradi pomoči pri nabavah imeli na koncu več težav in preglavic kot koristi?
V gospodarstvu je dejanja podjetnikov ali njihovo korektnost smiselno ocenjevati po znanem sloganu: kdor ne tvega, naj ne zasluži. Tako je z vidika znanih slovenskih podjetnikov ključno vprašanje pri nabavi, ali so pri tem vložili svoj denar oziroma so jamčili s premoženjem. V tem primeru ne vidim težave, da pri dani aktivnosti tudi zaslužijo. Velja namreč, da je poslovno korektno (po mojem mnenju pa tudi moralno nesporno), da ko nekdo tvega svoj denar in pri tem jamči za izvedbo posla, naj pri tem tudi zasluži. Detajlov pogodb sicer ne poznam, vendar dokler je poslovno razmerje simetrično, da lahko podjetnik pri poslu izgubi svoj denar (ali celo svoj ugled in ugled podjetja), tudi ni sporno, da ima po opravljenem poslu zaslužek.
Če je pripravljen nositi izgubo, ima pravico tudi do dobička. Z vidika prej omenjene krhkosti družbe težave ne vidim toliko v podjetnikih, saj ti večinoma z lastnim denarjem odgovarjajo za svoje poslovne odločitve, večjo težavo vidim v anomalijah družbe, kjer posamezniki brez tveganja in odgovornosti dobivajo nadpovprečne rente. Pri tem pa velja izraziti globok družbeni poklon vsem poklicem, ki veliko tvegajo in imajo iz tega omejene koristi, kot so denimo zdravstveni delavci, gasilci, policisti ...
Kakšna je vaša ocena ukrepov v Sloveniji, ki jih je sprejela slovenska vlada v času pandemije novega koronavirusa? Na primer ocena ukrepov v zdravstvu oziroma na zdravstvenem področju?
Nisem sicer specialist za zdravstvo, vendar je tako za naše zdravstvo kot sprejete ukrepe po dozdajšnjih podatkih ocena pozitivna. Upam pa, da bo tudi z vidika povedanega odziv družbe, da bomo prekomerno vlagali v kritične poklice, kot so npr. zdravniki, sestre ..., in da bo sistem deloval pod 100-odstotno izkoriščenostjo. Prav krize pokažejo, kako pomemben je dobro delujoč zdravstveni sistem, ki ima določeno rezervo za primer pandemij, sistemskih šokov. V družbi je v sistemsko nujne podstati treba vgraditi varovalke.
Kako pa ocenjujete ukrepe, ki jih je pripravila vlada pri reševanju gospodarskih posledic pandemije?
Gotovo je treba pohvaliti hiter odziv in zagotovitev likvidnosti v gospodarstvu. Vseh ukrepov še nisem podrobno proučil, nekateri še prihajajo. Če ne bo sistemskega šoka, da bo prišlo do odmiranja večjih delov gospodarstva ali propada večjega števila podjetij, bo moč ukrepe oceniti kot dobre. Je pa z ukrepi tako kot z večino stvari v življenju: če je treba sprejeti paket ukrepov za vse, potem bodo – na račun kompleksnosti družbe in razlik med podjetji in njim specifičnimi razmerami – za nekatere bolj za druge manj primerni. V skupek zakonov se ne da zajeti vseh osebnih zgodb in kompleksnosti življenja.
Bi morala država po vašem mnenju na področju gospodarstva uvesti še kakšne dodatne ukrepe v času spopada s pandemijo?
V srži ukrepov mora ostati jasna povezava med tveganji in kompenzacijo/garancijo. Država mora za prevzem tveganja biti ustrezno kompenzirana, na drugi strani pa vsaj za generalno ne sme biti zastonj kosila. Vsekakor bo priložnost za korekcije še v tretjem svežnju.
Kar zadeva ukrepe in preventive, pa je treba slediti previdnostnemu načelu oziroma načelu manjšega zla. Glede na še ne povsem jasne kužnosti in smrtnosti ter nadaljnje mutacije virusa, je po mojem mnenju treba v družbi ohraniti mehanizme za preprečevanje prenašanja virusa oziroma povečano možnost obolevnosti (socialno distanciranje, obvezne maske v trgovinah, prostorih z večjo koncentracijo).
Po načelu previdnosti nošenje mask ni življenjsko nevarno (čeprav ne preveč udobno), medtem ko obolevnost z virusom (potencialno) je. Še toliko bolj to velja z vidika družbe, kjer določeni posamezniki lahko okužijo tudi do 20 oseb. Tako je z vidika družbe ključna preventiva, če le ni prohibitivno draga, sploh če zajezi ali minimizira učinek sistemskih šokov, kot je pandemija.
18