Kako napovedane vladne ukrepe ocenjujejo sindikati in gospodarstvo #video

Konec tedna je vlada potrdila tri milijarde evrov vreden protikoronski zakon. Gre za interventni zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu za ublažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Vlada je prvi sveženj pomoči že poslala v državni zbor, medtem pa so se že lotili tudi drugega svežnja.

Poslanci bodo protikoronski zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu ob epidemiji covida-19 obravnavali v sredo. V opoziciji so že napovedali nekaj dopolnil.

Prvi sveženj pomoči namenjen socialnim vsebinam

Na napovedano pomoč so se že odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Slovenija ta teden dobiva prvi pravi paket interventne zakonodaje, ki je namenjena pretežno socialnim vsebinam, ohranjanju delovnih mest, kar je pomembno tudi za gospodarstvo. Država bo pokrila stroške čakanja na delo, bolniške odsotnosti, stroške, povezane z višjo silo, in pa pokojninske prispevke delodajalca in delojemalca," pravi generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.

Dodaja, da ta sveženj vnaša tudi nekaj zmede, na primer zapovedani krizni dodatek v višini 200 evrov. Na GZS menijo, da je treba pri tem upoštevati ogroženost in preobremenjenost posameznikov, ki delajo. "Kajti nismo enako izpostavljeni ali enako obremenjeni. In prav je, da tisti, ki so bolj, dobijo več," pravi Sonja Šmuc. Ravno tako na GZS menijo, da je treba razrešiti vprašanje starega dopusta, sorazmerni dopust in to uskladiti s čakanjem na delo. Razrešiti je treba tudi vprašanje kriterijev, kdo je upravičen do prejema teh sredstev. 

GZS že pričakuje tudi drugi sveženj ukrepov

V gospodarstvu skoraj več pričakujejo od drugega svežnja, ki je bil napovedan in se bo dotikal likvidnosti, pravijo na GZS. Tu pričakujejo dva ključna ukrepa: eden je vezan na večmilijardni sklad za zagotavljanje novih posojil (tako za obratna sredstva kot za investicije), drugi ukrep pa je vezan na oblikovanje sklada za odkup terjatev, s čimer bomo preprečili pojav finančne nediscipline ali izkoriščanja trenutne situacije na trgu v škodo podjetij, je še povedala Sonja Šmuc.

ZSSS protikrizni zakon pozdravlja, a pričakuje dopolnitve

Predlog velikega protikriznega zakona je z vrsto ukrepov korak v pravo smer, a v njem tudi marsikaj manjka, pa je za STA dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Opozorila je, da predlagane rešitve ne vključujejo vseh prizadetih, nekateri ukrepi pa bi morali biti konkretnejši. Poudarila je tudi zahtevnost inšpekcijskega nadzora spoštovanja določb.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je napovedala, da bodo poskušali doseči nekatere popravke predloga. Tisto, kar bo ostalo odprto, bi morali po njihovem mnenju urediti v naslednjem tovrstnem zakonu. Foto: STA ,

Predlog zakona, ki ga je v nedeljo predstavila vlada, vsebuje vrsto ukrepov, ki gredo v pravo smer in bodo zajezili največji val odpuščanj, ki je grozil konec tega meseca. Vendar pa je pri zakonih, ki se pripravljajo zelo hitro, težava pogosto v tem, da so sistemske rešitve nedorečene in slabo zapisane, je po pisanju STA dejala predsednica ZSSS.

Kaj bo s tistimi, ki so službo izgubili pred tem

"Tisto, kar v tem zakonu najbolj pogrešamo, je zagotovo ureditev statusa za vse tiste, ki jim je zaradi epidemije delovno razmerje prenehalo že pred potrditvijo zakona," je dejala. Predlog po njenih besedah prav tako ne odgovarja na vprašanje, kaj bo s tistimi, ki so že na zavodu za zaposlovanje in ne bodo več prejemali nadomestila za brezposelnost, ter tistimi, ki so se strinjali s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, piše STA.

Novice Novi podatki: v Sloveniji 756 potrjenih okužb, 118 hospitaliziranih #video

Predlagane rešitve poleg tega pozabljajo na veliko skupino delavcev: študente, zaposlene prek avtorskih in honorarnih pogodb, popoldanske samostojne podjetnike ter tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic. "V tem delu ureditev zahteva ponovni premislek," je prepričana po poročanju STA. Vlada sicer za vse redne študente predlaga izplačilo kriznega dodatka v višini 150 evrov.

Glede višine nadomestila plače za čas čakanja na delo v ZSSS nimajo posebnih pripomb. Jerkičeva je sicer opozorila, da ostaja nekaj neodgovorjenih vprašanj glede izvedbe, za katere pa pričakuje, da bodo odgovorjena sproti. Pozdravljajo tudi oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje in napoved izplačila dodatka za tiste, ki delajo. Razlika med javnim in zasebnim sektorjem je pri tem dodatku sicer kar velika, prav tako v besedilu predloga zakona manjka zapis, ki bi delodajalce zavezoval k izplačilu dodatka, je po pisanju STA še dejala Jerkičeva.

Opozorila je tudi na neživljenjskost določb, ki se nanašajo na vpoklic delavca na čakanju nazaj na delo, in sicer za sedem dni na mesec neprekinjeno. "To bi morali prepustiti delodajalcem in njihovim potrebam," je dejala.

Dvomijo o izvedljivosti inšpekcijskega nadzora

ZSSS dvomi tudi o izvedljivosti inšpekcijskega nadzora spoštovanja določb. "Inšpektorji za delo že pred krizo niso zmogli opravljati tekočega dela. Pričakovati, da bodo zmogli te dodatne naloge, je iluzorno," je po pisanju STA dodala Jerkičeva.

Sindikati se zavedajo, da se je s pripravo zakona zelo mudilo, a kljub temu opozarjajo, da je priprava potekala brez socialnega dialoga. Pričakujejo, da bo vlada čim prej imenovala svoje člane ekonomsko-socialnega sveta, da se socialni dialog lahko začne.