Slovenski znanstvenik v Nemčiji: Izgubljamo najsposobnejše raziskovalce

Janez Zavašnik je znanstvenik, ki se je v okviru podoktorskega usposabljanja začasno preselil v Düsseldorf v Nemčijo, saj je, kot pravi, Nemčija dom znanosti. Kljub zgolj pozitivnim izkušnjam, ki jih je do zdaj doživel, pa med drugim pogreša dobro kavo in kuhanje s psom v stanovanju. "Nisem se še navadil, da moram, karkoli mi pade na tla, pobrisati sam," razlaga.

Dr. Janez Zavašnik in Andreja Šestan, prvi delovni dan na inštitutu Max-Planck v Düsseldorfu.

Dr. Janez Zavašnik in Andreja Šestan, prvi delovni dan na inštitutu Max-Planck v Düsseldorfu. Foto: Janez Zavašnik

Zavašnik je po študiju geologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti doktoriral na Institutu Jožef Stefan, tam pa se je zaposlil na Centru za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo. Ker pa je podoktorsko usposabljanje v tujini za vsakega doktorja znanosti ena izmed obveznosti ob koncu študija in začetku samostojne kariere, je za poglabljanje svojega znanja in pridobitev novih izkušenj izbral Inštitut Max-Plancka v Düsseldorfu. 

"Seveda ob tem tudi izgubimo zelo veliko najsposobnejših raziskovalcev, v katere smo med študijem vložili zelo veliko sredstev. A to je že druga, bolj obširna tematika," opozarja znanstvenik.

Z družinske kmetije v desetmilijonski megalopolis

"Doma na obrobju Ljubljane so me zjutraj pogosto pred hišo pospremile srne, po končanem delovniku pa pričakale domače živali," razlaga. Poznal je tudi večino ljudi domačem kraju. Danes z ženo živita v starem mestnem jedru, brez avtomobila in domačih živali. "To je ena izmed največjih sprememb, ki jih opažam," trdi Zavašnik.

V mestnem parku je mogoče najti tudi trop damjakov, ki se prosto pasejo. V mestnem parku je mogoče najti tudi trop damjakov, ki se prosto pasejo. Foto: Janez Zavašnik

Pri preselitvi pričakoval težave, bilo je ravno nasprotno

Ko sta se z ženo po lanskih počitnicah preselila, sta pričakovala težave z birokracijo: glede pogodb, prijave bivališča in zavarovanj. "Vse potrebno sva na koncu uredila v dveh dneh," razlaga. Navadil se je, da se da stvari urediti tudi na bolj preprost način, da so uslužbenci pripravljeni pomagati in predvsem, da so ljudje, ki opravljajo neko delo, zadovoljni. "V resnici do zdaj še nisem imel nobene slabe izkušnje," trdi.

Mesto ob Renu ima polno ribnikov, zato so race in gosi stalni obiskovalci mestnega središča. Med njimi prevladujejo kanadske in pomeranske gosi. Praviloma imajo na cesti prednost pred avtomobili in kolesarji. Mesto ob Renu ima polno ribnikov, zato so race in gosi stalni obiskovalci mestnega središča. Med njimi prevladujejo kanadske in pomeranske gosi. Praviloma imajo na cesti prednost pred avtomobili in kolesarji. Foto: Janez Zavašnik Slovenska kultura izgorevanja na delovnem mestu je nezaželena

"Javni promet in druge službe delujejo brezhibno, delovne zadolžitve so zelo jasno določene, predvsem pa poskrbijo za uravnoteženost med zasebnim življenjem in delom," razlaga Zavašnik. Opaža, da se je njegova delovna učinkovitost kljub krajšemu delovnemu času povečala za približno polovico in da je izgorevanje na delovnem mestu, ki smo ga navajeni v Sloveniji, nezaželeno.

Düsseldorfčani so zelo komunikativni in družabni

"O Nemčiji sem vedno razmišljal kot o enoviti državi s podobnim obnašanjem, značajem, ampak sem opazil ogromne razlike med posameznimi regijami," razlaga. Düsseldorfčani so po njegovem mnenju zelo komunikativni, družabni, radovedni in zvedavi ljudje. "Mnogi, tudi mladi, veliko potujejo in jih resnično zanimajo kultura in način življenja drugih," pravi.

Obrežje Rena je ob lepem vremenu namenjeno druženju na prostem in spoznavanju novih ljudi. Obrežje Rena je ob lepem vremenu namenjeno druženju na prostem in spoznavanju novih ljudi. Foto: Janez Zavašnik

Ne delajo razlik med tujci in domačini

Opaža, da je delež tujcev v mestu zelo velik. Ocenjuje, da je približno šestina prebivalcev tujcev, od tega pa 80 odstotkov Evropejcev. "Tudi neposredna bližina Belgije in Nizozemske je verjetno pripomogla k splošnemu nezapletanju: vsak ima možnost za zaposlitev in da postane koristen del družbe, ne glede na to, ali je tujec ali ne," pojasnjuje.

Preveč komplicirajo in vse traja predolgo

"Velikokrat se mi zdi, da preveč komplicirajo in vse predolgo traja: od dela na projektu pa do razkopavanja pločnika," razlaga Zavašnik. Naučil se je, da je bolje stvari narediti enkrat, počasi in zanesljivo, saj je Nemčija zelo urejena država, kjer so predpisi v vsakdanjem življenju zato, da jih vsi upoštevajo in si tako olajšajo življenje.

Ren je še vedno pomembna prometna žila za celotno regijo, njegova nabrežja pa pomembna točka za druženje in preživljanje prostega časa. Ren je še vedno pomembna prometna žila za celotno regijo, njegova nabrežja pa pomembna točka za druženje in preživljanje prostega časa. Foto: Janez Zavašnik

S konceptom rjavkaste vode kot kavnega nadomestka se še ni sprijaznil

Priznal je, da država ne slovi po dobri kavi in da se s konceptom rjavkaste vode kot kavnega nadomestka še ni pripravljen sprijazniti. Pogreša tudi slovensko veduto z griči, hribi ali gorami v ozadju. "Najvišja točka Düsseldorfa je verjetno nadvoz nad avtocesto," razlaga.

Trenutno pa prav tako pogreša domače vreme, saj je tamkajšnje zelo "britansko". Čisto osebno pa pogreša še svoj vrt in kuhanje s psom v stanovanju. "Karkoli mi pade na tla, moram pobrisati sam," dodaja.

1 / 13

2 / 13

3 / 13

4 / 13

5 / 13

6 / 13

7 / 13

8 / 13

9 / 13

10 / 13

11 / 13

12 / 13

13 / 13

 

Sorodne vsebine

Komentarji

3
  • icsn / 05.02.2018. ob 16:13

    Jaz sem odšel 1989, takoj po odsluženem vojaškem roku. Prvo Švica in potem Nemčija. Švica mi je bolj ležala le da pač ljubezen ima svojo moč ;). Jaz moje odločitve ne obžalujem in verjamem da je Zavašnik tudi ne bo. Res pa je, da ni vseeno kje delaš in živiš v Nemčiji. Jaz sem se srečal že z desničarji in Reichsbürger ta drugi so zelo neprijetni saj ne priznavajo BRD in veljavne zakone ki tukaj veljajo. No ja tudi to se da preživeti ;) . Lep pozdrav v Slovenijo

  • mimi129 / 05.02.2018. ob 13:15

    Že v času tovarišev, predvsem v 70-ih letih so Slovenci na veliko odhajali na začasno delo v Nemčijo, sploh priljubljeno je bilo Porenje. Ostali pa gori niso, ker se niso naučili jezika, sprejeli navad in ker so družine ostale doma. Generacije, ki odhajajo sedaj, znajo jezik, sprejemajo njihove navade in nimajo družin. Gospodarsko pa je Slovenija enako za Nemčijo, kot je bila v 70-ih letih. Torej se je spremenilo le to, da tisti, ki so odšli, bodo večinoma tudi ostali.

  • Nikoniko1 / 05.02.2018. ob 08:08

    Ja tako so tovariši določili, pridni Slovenci v tujino na njihova mesta pa uvažajo inženjere in dotore in bližnjega vzhoda in Afrike. Potem pa tulijo, da bi lahko bilo vse drugačre, če bi janša odstopil. Pokvarjenost do amena.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano