Zvišanje minimalne plače se zdi nujno tudi delodajalcem

Nova višina minimalnih življenjskih stroškov, ki so jo prvič po letu 2017 izračunali na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je 670 evrov, je na novinarski konferenci po seji ESS povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. "To pomeni, da bo moral minister v naslednjih treh mesecih določiti minimalno plačo v razponu med 804 in 938 evri neto," je dodal.

Upoštevaje prispevke za socialno varstvo, zvišanje splošne davčne olajšave s 3.500 evrov na 4.500 evrov v davčnem letu 2022 pa tudi dodatno splošno olajšavo po zakonu o dohodnini je znesek neto minimalne plače letos 778,40 evra. O novem znesku in postopku dviga minimalne plače bo prihodnji teden odločala vlada, je povedal Juvan.

Sindikati pričakujejo dvig minimalne plače v dveh fazah − najprej uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški in nato še uskladitev s stopnjo inflacije v letu 2022. "Minimalna plača bi se morala zvišati na 802 ali 804 evre neto in se januarja uskladiti še z inflacijo, ki je danes okoli desetodstotna," je povedal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Delodajalci zagovarjajo enofazni postopek

Zvišanje minimalne plače se zdi nujno tudi delodajalcem, toda zagovarjajo enofazni postopek. S tem podjetjem ne bi povzročali dodatnega dela in zmede v dveh mesecih in morda še napak, je pojasnil predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.

Lotrič se je strinjal, da je dvig minimalne plače nujen, tako zaradi inflacije kot življenjskih stroškov. A kot je dodal, je sama višina dviga odvisna tudi od poslovnega okolja. "Ko jo bo minister predlagal, se bomo o njej še dodatno pogovarjali," je dejal.

Stališče vlade do časovnice dviga minimalne plače še ni znano. Juvan je dejal le, da mora minister za delo novo višino minimalne plače predlagati v treh mesecih po tem, ko je znana nova višina minimalnih življenjskih stroškov, januarja vsako leto pa se mora uskladiti najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Vlada se bo do tega vprašanja opredelila v naslednjih tednih, je povedal.

Na dnevnem redu so bile še nekatere druge teme, razprava je bila živahna še posebej ob predstavitvi predloga proračunov za prihodnji dve leti. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je povedal, da ju zaznamuje nepredvidljivost, kakršni so tudi trenutni časi, zasledujeta pa cilj zagotovitve blaginje državljanov in odpornosti gospodarstva, vzporedno morajo teči tudi strukturni ukrepi.

Navzoči so izrazili nekaj pomislekov glede primanjkljaja v zdravstveni blagajni, toda Božič je zagotovil, da je zdravstvo ena od prioritet vlade. "Seveda v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjajo na določeno vrzel, ki so jo izračunali na podlagi svojih simulacij, a tudi mi imamo svoje izračune. A da pomirim, na koncu bo morala biti blagajna uravnotežena," je dejal.

Sindikati so pri tej točki izrazili pričakovanje, da bo del od 1,2 milijarde evrov visoke proračunske rezerve namenjen blaženju socialnih posledic, ki jih z morebitnim zapiranjem delovnih mest utegnejo za seboj potegniti podražitve energentov. "Ministrstvo je zagotovilo, da ta denar ni namenjen samo za gospodarstvo, pač pa za blaženje krize na vseh segmentih," je bil zadovoljen Zorko. Energetska kriza ne bo zadela le gospodarstva, vodila bo v prehransko krizo, ki bo zadela predvsem ljudi, je pojasnil.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj v proračunskih dokumentih pogreša določbe o zaposlovanju v javnem sektorju, namesto da država za določene storitve najema delavce preko zunanjih izvajalcev. "Tudi koalicija je v svoji koalicijski pogodbi zapisala, da bo zgled drugim v državi in bo zaposlovala za varna delovna razmerja," je dejal.

Delodajalce je v razpravi glede predloga proračunov zanimalo predvsem, v kakšnem poslovnem okolju jim omogočata delovanje. Žal se velika tehnološka podjetja selijo v tujino, z njimi pa po Lotričevih besedah odhajajo tudi njihovi kadri. "Da je zadeva še bolj problematična, pa ugotavljamo, da se ti kadri selijo v vzhodne države EU, kot so Madžarska, Bolgarija in Romunija," je dejal.

Delodajalci so opozorili tudi na potrebo po sofinanciranju skrajšanega delovnega časa. "Iz podjetij prihajajo alarmantne novice, da se ustavljajo naročila," je dejal Lotrič in dodal, da se lahko skrajšani delovni čas razume v različnih oblikah. Podjetje lahko ustavi proizvodnjo za teden ali dva, nato pa dva tedna posluje, ali pa jo ustavi za en dan v tednu in nato štiri dneve posluje, lahko pa zaposleni delo opravljajo vsak dan po šest ur. "Vse tri oblike so pomembne, in to čim prej," je dejal.